Po predlogu zakona bo tako Teš, ki bo iz skupine Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) prešel pod okrilje Slovenskega državnega holdinga (SDH), od 1. januarja 2025 do 30. aprila 2027 izvajal gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje v občinah Velenje in Šoštanj.
Razliko med prihodki in stroški gospodarske javne službe bo krila država z nadomestilom, ki naj bi v teh treh kurilnih sezonah znašalo okoli 324 milijonov evrov. Nadomestilo bi država predvidoma krila iz dividend energetskih družb, še posebej HSE, katerega poslovanje bo z novo rešitvijo močno razbremenjeno. Poleg tega bo treba za to obdobje zagotoviti še skoraj 80 milijonov evrov za odplačilo kredita Evropski investicijski banki za šesti blok Teša.
Termoelektrarna bo za proizvodnjo toplote obratovala z zmanjšano močjo, a proizvajala tudi med 40 in 45 odstotki električne energije kot sicer ob polnem obratovanju. Proizvedeno elektriko in tudi druge stranske produkte bi lahko prodala na trgu.
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
S to rešitvijo se bosta Teš in Premogovnik Velenje kot dobavitelj lignita izognila insolventnosti, ki bi jima po opozorilih pristojnih zaradi kopičenja izgub iz poslovanja grozila že kmalu na začetku 2025. Tudi zato vodstvi obeh podjetij zakonske rešitve podpirata.
Nestrinjanje medtem izražajo v opoziciji, pa tudi predstavniki zaposlenih v Tešu in Premogovniku ter vodstvo Mestne občine Velenje. V Šaleški dolini si želijo predvsem čimprejšnje sprejetje zakonov o zapiranju Premogovnika Velenje in o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije, s katerima naj bi zagotovili učinkovit in pravičen prehod te premogovne regije na nove gospodarske temelje, ter zagotovilo, da do izstopa iz energetske rabe premoga ne bo prišlo pred 2033, kot je predvideno z državno strategijo.
DZ bo danes sicer med drugim obravnaval in potrjeval še nekatere nove spremembe zakona o obnovi po lanski ujmi in predlog novele zakona o urejanju prostora, s katero želi vlada podaljšati rok za uporabo starih občinskih prostorskih aktov in rok veljavnosti starih prostorskih ureditvenih pogojev do leta 2026.
