Člani odbora so njeno predstavitev z devetimi glasovi za in štirimi proti ocenili kot ustrezno. O njenem imenovanju na ministrsko funkcijo bo zdaj na eni od prihodnjih sej odločal državni zbor.
Klampfer je v predstavitvi članom odbora med prednostnimi nalogami izpostavila prenovo osrednjega komunikacijskega omrežja državne uprave, pripravo krovnega zakona s področja digitalne preobrazbe in krepitev uporabe javnih digitalnih storitev. Dolgo pričakovani krovni zakon o digitalni preobrazbi bo po njeni oceni v javno obravnavo dan v prvi polovici prihodnjega leta, v zakonodajni postopek pa bi predvidoma prišel v drugi polovici leta.
Napovedala je tudi novelo zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, s katero bodo ukinili mehanizem za izposojo računalniške opreme. Kot razlog za njegovo ukinitev je navedla, da se je med izvajanjem izkazal za preveč okornega, počasnega in administrativno obremenjujočega.
Po besedah kandidatke za ministrico bo računalniška oprema, ki je bila oziroma še bo s pravnomočno odločbo dodeljena za izposojo, po uveljavitvi novele prišla v trajno last upravičenca, ki mu je bila dodeljena.
Klampfer obenem podpira uvedbo vsebin za zagotovitev digitalnih kompetenc v obvezni del šolskega kurikuluma, a kot je poudarila, je konkretna izvedba in določitev načina uvedbe v pristojnosti ministrstva za vzgojo in izobraževanje.
Nasledila bo Emilijo Stojmenovo Duh
Klampfer, ki jo je premier Robert Golob za novo ministrico predlagal prejšnji teden, je trenutno generalna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo. Ministrski položaj je zasedala že v vladi Marjana Šarca v obdobju 2018-2020, ko je bila ministrica za delo. Klampfer je bila pred tem med drugim načelnica upravne enote Maribor in državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo. Nedavno se je prijavila na razpis za generalno direktorico Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
V primeru potrditve v državnem zboru bo na položaju ministrice za digitalno preobrazbo nasledila Emilijo Stojmenovo Duh, ki je konec septembra odstopila. Opozicija ji je očitala nepravilnosti pri nakupu 13.000 računalnikov, nanjo so leteli očitki o odsotnosti rezultatov in o vodenju ministrstva, odstopila pa je po aferi zaradi vožnje s službenim avtomobilom z modrimi lučmi v Avstriji.
Po odhodu Stojmenove Duh je vodenje ministrstva začasno prevzel minister za finance Klemen Boštjančič.