Bojana Rozman je več kot 13 let romska pomočnica na Osnovni šoli Bršljin, njen delovni teden je vedno dinamičen. "Treba je delati in treba je imeti izobrazbo. Le tako boš v življenju uspel. To je moja vizija," je prepričana romska pomočnica, sicer Rominja iz Bele krajine.
Rozman, ki je tudi študentka primorske pedagoške fakultete in sodna tolmačka, je odločna pri prenašanju želje do učenja in dela na romske učence. S tem želi skupaj z ostalimi zaposlenimi na novomeški Osnovni šoli Bršljin izboljšati kakovost njihovega življenja. Okoli 13 odstotkov vpisanih na tej šoli je Romov, iz romskega naselja Brezje-Žabjak.
Vključenost Romov v šolo brez romskih pomočnikov nižja
Romskim učencem v prvi triadi pomaga predvsem pri učenju slovenščine, ki je za večino novost. Zaradi znanja romščine in poznavanja romske kulture ji učenci hitreje zaupajo, je ocenila ravnateljica šole Natalija Globevnik. Meni, da bi bila vključenost Romov v šolo brez romskih pomočnikov nižja, razvoj otrok pa počasnejši.
"Vsi nas vedno vprašajo, koliko Romov je končalo osnovnošolsko obveznost in koliko se jih je vpisalo na srednjo šolo ... Ves čas ena in ista vprašanja!" je povedala Globevnik. "Nihče pa ne vpraša, kaj vse moramo narediti, da romskega otroka obdržimo v šoli. Pa ne le obdržimo, tudi spodbudimo, da med adolescenco sploh še aktivno sodeluje v vzgojno-izobraževalnem procesu," je dejala.
Rozman ji je prikimala. Nekatere romske družine namreč še vedno živijo v revščini in bedi. Za tem, da se otrok iz take družine prebije do konca osnovne šole, stoji ogromno ur pogovorov ter nenehnih drugih spodbud romskih pomočnikov, učiteljev, socialnih delavcev in vodstva šole, pa tudi pojasnjevanja družinam teh otrok, zakaj je sploh pomembno, da so otroci in mladostniki v šoli.
Globevnik sicer meni, da bi bilo marsikje delo lažje, če bi romski otroci obiskovali vrtce z ostalimi.
Poklic na etični pogon
Toda poklic romskega pomočnika ni dovolj nagrajen, menita sogovornici. "Če je nekdo pedagog po srcu, verjamem, da je zanj plačilo tudi uspešno delo. Nekaj pa je vendarle tudi denar," je bila jasna Globevnik, ravnateljica šole, ki poleg Rozman na šoli zaposluje tudi druge Rome. Če nekdo dobi več socialne podpore kot romska pomočnica plače, "pa ona vsak dan vstane, se pripelje v službo in dela, potem je v tem sistemu nekaj hudo narobe", je povedala odločno.
"Delo in pot do izobrazbe nista cenjeni," ji je hitela pritrjevati Rozman. Razmerje med socialnimi transferji in plačami bi zato absolutno morali popraviti, sta prepričani obe. "Romu, ki sedi doma, raje ne povem, koliko sem plačana," je omenila Rozman. Dodala je, da so tudi med večinskim prebivalstvom posamezniki, ki sistem izkoriščajo.
Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj trdi, da se pomena romskih pomočnikov na šolah zaveda. Teh je po podatkih ministrstva v vseh osnovnih šolah in zavodih 66, večina od njih pa je Romov. Potrebe po njih so večje, so pojasnili na ministrstvu, zato zaposlujejo tudi romske pomočnike z znanjem romščine, ki niso Romi.
Minister Logaj je v nedavnem intervjuju za STA še omenil, da bi denar za romske pomočnike v prihodnjem letu lahko pridobili iz evropskega socialnega sklada. Pojasnil je, da v zvezi z romskimi vprašanji potekajo usklajevanja o ukrepih na medresorski delovni skupini. Na mizi je tudi ideja o romskem koordinatorju, ki bi bil vez med romskim naseljem in šolami.
Po osnovni šoli za Rome "prazen prostor"
Šole morajo po besedah ravnateljice Natalije Globevnik pristojnim organom pogosto poročati o (ne)obiskovanju pouka romskih otrok in doseganju različnih kazalnikov, povezanih z njihovim obiskovanjem in dokončanjem šole. Tako je tudi prav, moramo delati, je dejala v pisarni, obkrožena s papirji.
Pomembno je tudi spremljanje razvoja Romov po tem, ko zapustijo osnovno šolo, vse do zaposlitve. "Ampak kdo v tej družbi se z njimi ukvarja med recimo 15. in 45. letom, ko bi morali biti najbolj delovno aktivni?" se sprašuje Globevnik.
Ne trdi, da pristojni za reševanje romskih vprašanj v desetletjih niso naredili ničesar. Centri za socialno delo, zdravstvo, nevladne organizacije, občine, številni posamezniki delajo. Toda ukrepi vseh so razpršeni in tudi zato premalo učinkoviti, meni. Namesto da si odgovornost za reševanje romskih vprašanj podajajo kakor vroč kostanj, bi se morali začeti bistveno bolj povezovati. "Aktivni moramo biti vsi - tudi Romi," je poudarila.
Tudi strokovne službe bi morali dodatno okrepiti. "Si predstavljate, da te službe zradiramo, jih umaknemo iz romskih naselij?" se je vprašala ravnateljica. "Družba pade. Stoprocentno," je dodala romska pomočnica.
Kljub delu različnih institucij številni Romi po osnovni šoli padejo v "prazen prostor". Ko pristanejo tam, pa jih noče več skoraj nihče.
