»Svojega očeta nisem nikoli poznal. Star sem bil dve leti, ko je kot pilot odšel na bojišča, in štiri leta, ko je kot 31-letni pilot umrl tukaj, v Šoštanju, v Sloveniji,« je vidno pretresen in solznih oči pripovedoval Ian Stewart iz Melbourna v Avstraliji. Spominsko obeležje je obiskal prav na dan, ko je minilo 80 let od očetove smrti. Član avstralskih kraljevskih letalskih sil, Derek George Stewart, je namreč umrl 5. novembra 1944, bil pa je pilot britanskega bombnika z označbo KH243 Liberator, ki je tega dne strmoglavil v Lokovici proti Paškim Vrhom.
Poiskali so ga v Avstraliji
Iana je letos spomladi »našel« Samo Čebul, še en pilot, Šoštanjčan, ki že skoraj 40 let dela in živi v Kanadi. Srečali smo se v Muzeju usnjarstva v Šoštanju, ki je bil eden od postankov v skoraj enotedenskem Ianovem bivanju v Sloveniji.
Tudi Samova zgodba poizvedovanja je zanimiva: »Spadam med tiste, ki imamo radi zgodovino in spremljamo vojne dogodke na tem območju. Letalo, ki je padlo v Lokovici, je bilo vedno zanimivo. Prek Miha Miheva z Raven na Koroškem, ki se profesionalno ukvarja s tem, sem dobil kontakt gospoda v Avstraliji, ki dela v muzeju, on pa je dobil naslov Iana Stewarta, saj smo vedeli, da je bil pilot britanskega bombnika Avstralec. Ian je bil šokiran, ko smo ga nagovorili in povabili v Slovenijo. 25. maja letos je bila proslava v Lajšah ob obletnici padca še enega bombnika – ameriške leteče trdnjave B-17, kamor takrat ni mogel priti, zdaj pa sta njegovi hčerki poskrbeli, da je lahko šel na pot,« je iskanje opisal Čebul, zadovoljen, da je lahko pomagal in osrečil sina na slovenskih tleh padlega avstralskega pilota.
Mama o možu ni govorila
Čustveno je Ian pripovedoval družinsko zgodbo. Mama je umrla v starosti 92 let in se je dve leti po vojni znova poročila. O svojem prvem možu, Ianovem očetu, ni nikoli veliko govorila. »Čudno je pravzaprav, da sem o dogajanju na vaših tleh med 2. svetovno vojno izvedel šele leta 1966, ko sem obiskal Beograd. Vedno pa sem bolj živel za prihodnost, nisem se oziral nazaj. O vojni v družini nismo veliko govorili,« je pripovedoval in dodal: »Ne morem verjeti, da so me našli in da sem tukaj prav na 80. obletnico očetove smrti. Hvala, hvala, zelo sem zadovoljen,« so ga oblile solze.
Nikoli še ni slišal za Slovenijo
Ian je s Samom potoval po Sloveniji slab teden. Obiskala sta Park vojaške zgodovine v Pivki, v Ljubljani sta obiskala ženo pisca knjige o letalcih, ki so med vojno umrli pri nas, ogledala sta si Muzej novejše zgodovine, v Šoštanju pa obiskala spomenik na Koroški cesti in na dan obletnice še mesto padca letala v Lokovici. V sredo sta se udeležila še spominske prireditve ob 79-letnici reševanja zavezniških letalcev na Pobrežjih pri Rečici ob Savinji.
»Zelo čustven obisk je bil, a sem vesel, da smo to storili. Vsem veliko pomeni, kaj so zavezniki in naši ljudje med vojno storili, da se še ohranjajo spomini in vezi med ljudmi,« je sklenil Samo. Ian pa je o Sloveniji dodal: »Lepa dežela je Slovenija, prijazni ljudje. A nikoli prej nisem slišal zanjo, pa sem leta nazaj dve leti potoval po svetu in s svojim avtomobilom prevozil 42.000 kilometrov po Evropi, Rusiji …« Zdaj bo nove zgodbe za ženo, hčerki in vnuka prinesel domov iz Slovenije.