Na pojem hišni red smo postali še bolj pozorni, ko se nam sicer oglašajo bralci in bralke z različnimi težavami in tegobami, ki jih imajo s svojimi sosedi. Nazadnje je mnoge prestrašil nov način obračuna elektrike in so začeli električne pripomočke, posebej pralne stroje, večinoma uporabljati ponoči, na veliko jezo sosedov. In tukaj pride v ospredje hišni red. Kaj ta dovoljuje, kaj prepoveduje in kakšne so sankcije za kršitelje. Prvo malce nenavadno spoznanje je, da hišni red sploh ni obvezen in da je priporočljivo da ga stanovanjska skupnost sprejme. A če je priporočljivo, ni še tudi obvezno.
Na ministrstvu za solidarno prihodnost oziroma natančneje v direktoratu za stanovanja so pojasnili, da hišni red opredeljuje 27. člen Stanovanjskega zakona, ki določa, da etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, lahko sprejmejo hišni red, s katerim določijo temeljna pravila sosedskega sožitja v večstanovanjski stavbi in »s katerim določijo pravice in obveznosti uporabnikov posameznih delov stavbe z namenom, da se zagotovijo pogoji za nemoteno uporabo teh delov, zavaruje varnost in red ter zagotovi mir in čistoča v stavbi, tako da se z njim določijo temeljna pravila sosedskega sožitja.«
V teoriji ga morajo spoštovati vsi
Med temi primeri hiši redi govori o hišnem miru (omejitve uporabe gospodinjskih strojev in naprav po določeni uri),uporabi skupnih delov stavbe (način dostopnosti in varovanja naprav, ki služijo celotni stavbi, način uporabe skupnih hodnikov, kleti in podobno),grobih kršitvah hišnega reda, ki so lahko na koncu tudi podlaga za vložitev izključitvene tožbe, pod kakšnimi pogoji lahko dovolijo bivanje domačih živali v stanovanju (nošenje nagobčnikov, vodenje na povodcih).
V teoriji pravilnik ravno tako izrecno nalaga, da morajo določila hišnega reda spoštovati vse osebe, ki bivajo, poslujejo ali se nahajajo v stavbi.
»Sprejetje hišnega reda ni obvezno, je pa priporočljivo. Ravno tako velja opozoriti, da se vsebina hišnega reda lahko po potrebi dopolnjuje in spreminja na predlog enega ali več etažnih lastnikov, pri čemer je njihov predlog sprejet, v kolikor zanj glasujejo etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev,« poudarjajo na direktoratu.
Prodajo lahko delež kršitelja
A kaj je groba kršitev? To dejansko lahko določijo stanovalci v svojem hišnem redu, ki pa ga naj bi bil izobešeni na vseh oglasnih deskah stavbe ali mestu dostopnem vsem etažnim lastnikom. Za izvajanje hišnega reda pa so v prvi vrsti odgovorni stanovalci sami. Kot že omenjeno, je v primeru grobih kršitev hišnega reda mogoča tudi uporaba instrumenta izključitvene tožbe.
Ta je eden od instrumentov stanovalcev, ki nikakor ne morejo pripraviti sostanovalca, da bi upošteval hišni red. Če postane sobivanje s s kršiteljem nevzdržno, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se kršitelja najprej opomni. Če s kršitvami nadaljuje, pa lahko etažni lastniki z večino (več kot 50 odstotkov po solastniških deležih) sprejmejo sklep, da se vloži tožba za izključitev in prodajo njegovega posameznega dela.
Hrup je pogosta težava
Nepotreben prekomerni hrup, tako na direktoratu, ureja sicer tudi zakon o varstvu javnem redu in miru, taka kršitev pa je tudi v pristojnosti policije ter določa globe za kršitelje, ki na nedovoljen način med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj motijo mir ali počitek ljudi s hrupom in »ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege ali z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila motijo mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti.«
Poenostavljeno povedano, več ko imajo stanovalci skupnih točk in bolj ko natančno predelijo, kaj naj hišni red vsebuje, več imajo možnosti, da bodo lahko normalno sobivali. Dejstvo pa je, da je tako sobivanje velikokrat tudi preskušnja za vsakega posameznika posebej, koliko dajo na civilizacijske norme in koliko mu pomenijo navade lokalnega okolja in kulture. A to je že druga zgodba.
