V več kot pol stoletja dolgem ugotavljanju slovenskih bralnih navad v sklopu raziskave Knjiga in bralci je nebralcev povprečno 43 odstotkov vprašanih. Letošnji rezultat je v okviru dolgoletnega trenda nekoliko boljši, saj je delež tistih, ki v zadnjem letu niso prebrali niti ene knjige, nepovezane s službenimi ali šolskimi obveznostmi, 42 odstotkov.
Razlogi za nebranje so predvsem pomanjkanje časa, volje in interesa, medtem pa redni bralci branje dojemajo kot vseživljenjsko izobraževanje, je razvidno iz raziskave. Povečuje se tudi trend branja v angleškem jeziku, priljubljene so predvsem zvočnice in e-knjige. Med mladimi do 24. leta jih 76 odstotkov bere v angleščini.
Strokovnjak za založništvo Miha Kovač je v nedavni izjavi za STA povedal, da je upad bralne pismenosti povezan s spremembami vrednot v družbi: »Tudi šolski sistem je naravnan tako, da je vse predstavljeno lahkotno, igrivo in zabavno, življenje pa je sestavljeno tudi iz reči, za katere je potreben intelektualni napor, ki ga vadimo ravno skozi branje.«
Publicist in knjižni založnik Samo Rugelj je za STA danes povedal, da branje preprostih žanrskih ali angleških vsebin ne koristi k zvišanju bralne pismenosti in širjenju besednega zaklada v slovenščini. »Če želimo ohraniti slovensko krajino, moramo slovensko knjigo vzpostaviti kot vrednoto, izražanje v slovenščini pa kot človeško vrednost,« je prepričan Rugelj.
Delež rednih bralcev v upadu, prebivalec Slovenije letno prebere manj kot pet knjig
Edini segment bralcev knjig v slovenščini, katerega del se je povečal, so tisti, ki so v zadnjem letu prebrali eno, dve ali tri knjige. Delež rednih bralcev, ki letno preberejo več kot deset knjig v slovenščini, pa se je v zadnjih desetih letih zmanjšal na 13 odstotkov.
Povprečno število prebranih knjig v slovenskem jeziku v preteklem letu znaša osem knjig na bralca oziroma manj kot pet knjig na prebivalca, kar predstavlja okoli tri knjige na bralca ali 1,5 knjige na prebivalca manj kot pred desetimi leti, je danes pojasnil mladi raziskovalec Jaka Gerčar.
Med vprašanimi jih tiskane in elektronske knjige kupuje 53 odstotkov. Največ kupcev je starih med 25 in 34 let, najmanj pa med starejšimi od 50 let. Do najbolj očitne spremembe je prišlo v skupini mladih do 24 let, od katerih jih 63 odstotkov kupuje knjige. Pred petimi leti je knjige v tej skupini kupovala manj kot polovica.
Poleg bralnim navadam so se raziskovalci med drugim posvetili tudi javnemu in zasebnemu založništvu. Za razliko od povečanja javnih sredstev knjižnicam in večjemu število knjižničarjev, sredstva za slovenske založbe padajo.
Pisatelj Andrej Blatnik je izpostavil pojav žanrskih knjig na vrhu lestvice najbolj branih knjig, Rugelj pa prednosti pandemije covida-19 in z njo povezane bone za kulturo, vzpon distributerskih založnikov in skrb nad odhajajočim kadrom. Menil je, da knjižno-založniška panoga ni več zanimiva za vlagatelje in podjetnike.
Raziskavo, ki jo je financirala Javna agencija za knjigo, so izvedli na reprezentativnem vzorcu 1011 prebivalcev Slovenije, starih med 18 in 75 let.
