Varovanje okolja, ki ga mobilnost sodobnega človeštva še kako ogroža in obremenjuje, je ena od pomembnih stvari, okoli katere se vrti naša prihodnost. Zato je generalna skupščina Združenih narodov razglasila 26. november za svetovni dan trajnostnega prometa. Ta naj bi bil prijazen do okolja, a tudi gospodarsko vzdržen, pot do uspeha pa je sicer posejana z veliko več ovirami, kot želijo videti odgovorni. V Sloveniji so v resnici šele na začetku te trajnostni poti, zato pa država izstopa tako rekoč na vseh treh vejah mobilnosti: pri uporabi avtomobilov in avtobusov smo nad evropskim povprečjem, pri železnici pa povsem na repu.
Vlak pri potnikih še ni priljubljen, bolje je pri tovoru
V Sloveniji je delež železniškega tovornega prevoza leta 2022 obsegal 32,7 odstotka vsega kopenskega tovornega prevoza. Povprečje EU je znašalo 17,1 odstotka. S tem se je Slovenija po tem kazalniku med članicami EU uvrstila na tretje mesto.
Največji delež, več kot polovični (53,2 odstotka), je imela Latvija, najmanjšega pa Irska, vsega 0,7 odstotka, če ne upoštevamo držav, ki železniške infrastrukture sploh nimata, na primer Ciper in Malta.
Na ravni EU se je delež železniškega tovornega prevoza v skupnem tovornem kopenskem prevozu v desetih letih zmanjšal za dve odstotni točki, v Sloveniji pa je ostal na približno enaki ravni ali za 0,1 odstotne točke manj.
Zato pa je pri nas v letu 2022 delež železniškega potniškega prevoza obsegal več kot skromnih 2,4 odstotka vsega kopenskega potniškega prevoza, kar zaradi infrastrukture, voznih urnikov, zamud in še česa niti ni presenetljivo. Železnica je zaradi zamud še vedno precej nepriljubljena. Na ravni EU je bil ta delež osemodstoten.
S tem smo se uvrstili na 22. mesto, in to kljub temu, da imamo severno sosedo Avstrijo, kjer je železniški promet precej bolje urejen, saj je ta država imela največji delež železniškega potniškega prometa, kar 14,2 odstotka. Najnižjega je imela Grčija z 0,9 odstotka.
Na ravni EU se je delež železniškega potniškega prevoza v skupnem potniškem kopenskem prevozu v desetih letih povečal za 0,4 odstotne točke, v Sloveniji pa je ostal na približno enaki ravni (+0,1 odstotne točke).
V Evropi manj, pri nas več avtobusnega prevoza
Delež avtobusnega potniškega prevoza je v Sloveniji leta 2022 obsegal 11,6 odstotka vsega kopenskega potniškega prevoza. Na ravni EU je bil ta delež 8,5-odstoten. Slovenija si je po tem kazalniku, skupaj s Hrvaško, delila 12. mesto. Najvišji delež je imela Malta (17,1 odstotka), najnižjega pa Nizozemska (2,9 odstotka). Na ravni EU se je delež avtobusnega potniškega prevoza v skupnem potniškem kopenskem prevozu v desetih letih zmanjšal za 1,8 odstotne točke, v Sloveniji pa povečal za 0,5 odstotne točke.
Avtomobil v Evropi ostaja številka ena
Smo pa v evropskem merilu vsaj nekje povsem v vrhu: pri deležu potniškega prevoza z avtomobili. V letu 2022 je ta delež znašal 86,1 odstotka vsega kopenskega potniškega prevoza. Na ravni EU pa je bil ta delež še vedno 83,4-odstoten. Slovenija se je po tem kazalniku uvrstila na visoko četrto mesto. Najvišji delež je imela Litva (92,9 odstotka), najnižjega pa Madžarska (76,2 odstotka). Na ravni EU se je delež avtomobilskega potniškega prevoza v skupnem potniškem kopenskem prevozu v desetih letih povečal za 1,2 odstotne točke, v Sloveniji pa zmanjšal za 0,6 odstotne točke.
Elektrika še ni naredila odločilnega preboja
Konec leta 2023 je bilo med vsemi osebnimi avtomobili, registriranimi v Sloveniji, en odstotek električnih, na ravni EU je bil ta delež 1,7-odstoten. Slovenija je bila po tem kazalniku na 13. mestu. Najvišji delež registriranih električnih osebnih avtomobilov (7,1 odstotka) so imeli na Danskem, najnižjega pa na Cipru (0,2 odstotka). Na ravni EU se je ta delež v desetih letih povečal za 1,7 odstotne točke, v Sloveniji pa od leta 2014, odkar spremljamo podatke o avtomobilih na električni pogon, za eno odstotno točko.
Na sredini lestvice EU po deležu prvič registriranih električnih avtomobilov
Med vsemi novimi osebnimi avtomobili, ki so bili lani prvič registrirani v Sloveniji, je bilo 8,9 odstotka električnih. Na ravni EU je bil ta delež 14,6-odstoten. Slovenija se je po tem kazalniku uvrstila na 14. mesto. Najvišji delež prvič registriranih novih električnih osebnih avtomobilov (38,6 odstotka) so imeli na Švedskem, najnižjega pa na Hrvaškem (2,6 odstotka). Na ravni EU se je ta delež v desetih letih povečal za 14,3 odstotne točke, v Sloveniji pa od leta 2014, odkar spremljamo podatke o avtomobilih na električni pogon, za 8,9 odstotne točke.
