"Moja naloga ministra za obrambo je, da ponižno, delovno, z roko v roki s sodelavkami in sodelavci iščem rešitve, da bo Slovenija tudi naprej varna država," je v govoru na slovesnosti uvodoma izpostavil Sajovic. Šarcu se je zahvalil za vse, kar je v teh dveh letih storil za modernizacijo obrambnega resorja in dejal, da nadaljuje odlično zastavljeno delo. Omenil je rezultate na vseh področjih obrambe, med drugim pozitiven kadrovski trend v Slovenski vojski, projekte dvojne - vojaške in civilne - rabe, kot sta denimo nastajajoči kibernetski center in nacionalni zdravstveni center za izredne razmere pri Bolnišnici Petra Držaja.
Izpostavil je, da je Slovenska vojska sestavni del in nepogrešljiva v sodelovanju s sistemom zaščite in reševanja. "Slovenska vojska je naša obrambna sila, njena vloga ob naravnih nesrečah v sodelovanju s sistemom zaščite reševanja pa je neprecenljiva," je dejal Sajovic. Ob tem se je zahvalil slovenskim gasilkam in gasilcem, prostovoljcem, gorskim reševalcem, jamarjem, vezistom ter vsem drugim pripadnikom sil za zaščito in reševanje. "Rudolf Maister se je boril za to, da je Slovenija uspešna in dobra država, dajmo jo kot tako sprejeti tudi mi," je dejal obrambni minister in izpostavil pomen varnosti kot vrednote. "Varnost je ena sama, ni koalicijska, ni opozicijska," je sklenil.
Evropski poslanec in nekdanji obrambni minister Marjan Šarec je v svojem govoru spomnil na dogodke, ki so se zgodili v noči z 22. na 23. november 1918, ko je Rudolf Maister izrekel znamenite besede o nepriznavanju štajerskega ozemlja kot dela tako imenovane nemške Avstrije in s tem presenetil vse prisotne. "Rudolf Maister je na začetku 20. stoletja dejansko izvedel prvo dejanje na poti k slovenski osamosvojitvi, ko je zaokrožil velik del slovenskega narodnostnega ozemlja in s tem postavil temelje, da smo sploh imeli ozemlje, ki danes tvori slovensko državo," je dejal Šarec.
Brez zgodovinskih osebnosti kot je Maister in vsi drugi, ki so sledili njegovemu zgledu vse do osamosvojitve, Slovenija danes ne bi bila članica Evropske unije, meni evropski poslanec. "Razumeti moramo, zakaj smo danes del Evropske unije, naše skupnosti narodov, ki smo se v Maistrovem času in tudi kasneje vojskovali med seboj. Evropska unija ni idealna skupnost in se sooča z mnogimi težavami, a idealne skupnosti ni," je dejal. Šarec je tudi izpostavil, da se je Maistra po drugi svetovni vojni odrinilo iz spomina javnosti. "Po osamosvojitvi Slovenije so se razmere spremenile in Rudolf Maister je danes ne samo cenjen in priznan, temveč je ena redkih vojaških zgodovinskih osebnosti, ki ne deli slovenskega naroda," je poudaril.
Kulturno-umetniški program slovesnosti je potekal pod naslovom Veličina Rudolfa Maistra, s slovesnostjo pa so zaokrožili projekte in prireditve, ki potekajo v letošnjem Maistrovem letu. Vlada je Maistrovo leto razglasila, saj med drugim obeležujemo 150. obletnico rojstva in 90. obletnico smrti slovenskega pesnika, generala in borca za severno mejo. Hkrati je bil Maister pred točno sto leti v svojem rojstnem mestu imenovan za častnega meščana Kamnika.
Dan Rudolfa Maistra kot državni praznik praznujemo v spomin na 23. november 1918, ko je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru.
