Novice Svet24

Življenje v Spodnji Rečici je postalo nevzdržno, opozarjajo krajani. Grenijo jim ga proizvodnja peletov v podjetju Magles oziroma hrup in prah, ki nastajata pri tem. Krajani, povezani v Civilno iniciativo (CI) za okoljsko sanacijo Spodnje Rečice, so v zadnjem letu in pol dali že kar nekaj prijav na pristojne inšpekcijske službe in na policijo, po pomoč pri iskanju rešitev za omenjeno problematiko so se obrnili na Občino Laško in tamkajšnji občinski svet, dogovor so skušali najti z lastnikom podjetja Magles, a izboljšanja stanja kljub obljubam do danes ni bilo, kvečjemu je vse le še slabše, pravijo. »Zavedamo se, da živimo ob industrijski coni. A vseeno si zaslužimo dostojno življenje,« poudarjajo.

Nik Jarh

Težave so se začele prid približno tremi leti, bolj dejavno je civilna iniciativa na problematiko začela opozarjati maja lani, ko je podjetje Magles, ki se ukvarja z izdelovanjem pohištva, začelo proizvodnjo peletov. Slednja obratuje noč in dan vse dni v letu. Krajani pravijo, da so prašni delci in neznosen hrup že načeli njihovo zdravje. »Prizadetih je približno 50 ljudi oziroma cela dolina. Stanje je nevzdržno. Spimo s čepi v ušesih, vsak dan brišemo prah, ki ga tudi vdihavamo. Težki tovornjaki dnevno vozijo sem žagovino, ki jo na dvorišču podjetja stresejo na tla in nato z bagri nasipajo v obrat. Če bi izračunali ogljični odtis, koliko se pri tem porabi nafte, elektrike, bi bil slednji zagotovo negativen. Tako pa država očitno tiho podpira vse to, saj gre za industrijo, kapital,« poudarjajo v CI.

Prijave inšpekcijskim službam

Zadevo tako civilna iniciativa kot posamezni krajani od maja lani vztrajno prijavljajo inšpekcijskim službam. Prvo prijavo so dali 16. maja lani, in sicer zaradi neznosnega hrupa ter zaradi postavitve nove ute oziroma odprtega lesenega skladišča za žagovino, v katerem je Magles maja 2023 zagnal mlin za mletje lesa. »Hrup je ta dan na noge spravil ljudi in prestrašil domače živali. Od takrat pišemo prijave, prošnje, obvestila na vse mogoče naslove,« navajajo v CI. V začetku letošnjega januarja so se v CI na pristojno inšpekcijo obrnili zaradi Maglesove gradnje kovinskega silosa, in sicer glede njegove višine oziroma pravil za tovrstne zgradbe. Marca so dobili odgovor, da je bil v podjetju uveden inšpekcijski nadzor, pri čemer so bile ugotovljene kršitve gradbenega zakona, izrečen je bil ukrep neskladne uporabe objekta. V CI pri tem dodajajo, da ima podjetje za zgradbe, kjer poteka proizvodnja peletov, pridobljena gradbena dovoljenja za manj zahtevne objekte, kot so skladišča oziroma silosi (za katere ni potrebno obratovalno dovoljenje), zato so inšpekciji prijavili tudi neskladno rabo teh. V začetku julija je sledila prijava zaradi proizvodnje peletov v še eni stavbi ter zaradi postavitve še enega dimnika in zunanjega zabojnika …

Nik Jarh

Pogovori z občino

Predstavniki CI so s problematiko seznanili tudi Občino Laško in jo prosili za pomoč pri reševanju težav. Od lanskega septembra do danes so se že nekajkrat sestali z županom, ki ga CI o vsem dogajanju sproti tudi pisno obvešča. »Župan je izrazil željo, da bi sodeloval in pomagal, vendar bolj na načelni ravni oziroma kot mediator. Občina podpira podjetje, ki je po propadu Parona obudilo lesno proizvodnjo in prineslo 150 delovnih mest. To podpiramo tudi krajani. Pri čemer proizvodnja peletov za upravljanje zahteva le do štiri ljudi in tu argument o zaposlovanju oziroma ustvarjanju novih delovnih mest ne vzdrži,« poudarjajo v CI. Da želi Občina Laško strokovno pomagati pri reševanju omenjene problematike in da se pogovarja tako s civilno iniciativo kot s podjetjem, je zatrdil župan Marko Šantej, ko je občinski svet na oktobrski seji na kratko seznanil z dogajanjem. Povedal je, da je občina na lastne stroške naročila meritve obremenitve okolja s hrupom in prašnimi delci, ki jih je opravila pristojna ustanova. »Meritve prašnih delcev so pokazale, da rezultati ne presegajo zakonsko dovoljenih vrednosti, medtem ko je obremenitev s hrupom presegla zakonsko dovoljene vrednosti v nočnem času. Občina je o rezultatih obvestila pristojne inšpekcijske službe, vendar inšpekcija še ni ukrepala oziroma še nismo prejeli povratne informacije,« je pojasnil. Predstavniki CI so za pomoč pri reševanju težav z Maglesom zaprosili tudi laški občinski svet. Odgovora ni bilo, pravijo, edina, ki je pokazala zanimanje, je svetnica Janja Sluga. Slednji je civilna iniciativa nato posredovala informacijo glede prekoračitve hrupa, ki jo je kot informacijo javnega značaja pridobila od pristojne inšpekcije oziroma Agencije RS za okolje (Arso). Janja Sluga je na inšpektorat za okolje in energijo v Celju v začetku oktobra naslovila dopis glede tega, ali inšpekcija v zvezi z omenjeno problematiko vodi kakšne postopke. Dobila je odgovor, da je bil zoper zavezanca uveden nov inšpekcijski postopek in da bo inšpekcija ukrepala v okviru svojih pristojnosti, če bo ugotovila kršitve. Predstavniki CI so se za pomoč obračali tudi na druge ustanove oziroma organizacije. Za nasvet glede reševanja težav so prosili Eko Anhovo, a odgovora ni bilo. Iz Eko kroga so pripravljeni pomagati, potrebujejo le uradne meritve hrupa. Iz Policijske postaje Laško so po prijavi zaradi kršenja javnega reda in miru konec letošnjega aprila dobili odgovor pomočnika načelnika, da bo policija z Maglesom poiskala ustrezno rešitev, ki pa je še ni.

Zahteve

»Problem je, da je vsaka inšpekcija svoj prihod v podjetju napovedala. Lastnik podjetja je takrat proizvodnjo zmanjšal na najnižjo raven ali jo celo povsem ustavil. Zato kršitev ni bilo zaznanih,« so prepričani v CI, kjer imajo tri oziroma štiri osnovne zahteve. Zahtevajo postavitev protihrupne ograje. Dokler ta zahteva ne bo uresničena, zahtevajo zmanjšanje hrupa z zaustavitvijo proizvodnje peletov ponoči, ob koncih tedna in za praznike ter takojšnjo namestitev ustreznih filtrov za čiščenje dimnih plinov iz obeh peči, ob tem pa tudi ureditev dovoza v industrijski obrat za tovornjake na drugi strani območja, kjer ni stanovanjskih hiš. Zahtevajo tudi, da lastnik zapre prostor z žagovino in izolira uto, v kateri je peč … V CI pravijo, da jim je lastnik podjetja Lucijan Brance že marsikaj obljubil, a da teh obljub do danes ni uresničil. »Prepričan sem, da so nekateri ukrepi lahko organizacijske narave, medtem ko so nekatere tehnične rešitve težje izvedljive, ker je v neposredni bližini potok Rečica. Za postavitev protihrupne ograje je treba pridobiti vsa soglasja oziroma mnenja. Občina je tu le ena od mnenjedajalk. Glede na to, da je podjetje umeščeno na območju vodotoka, je ključna soglasodajalka direkcija za vode in njeno mnenje je seveda treba upoštevati, pri čemer kakršnakoli gradnja ne sme poslabšati poplavne varnosti drugih stavb v bližini,« pravi župan Marko Šantej.

Nik Jarh

Odgovori lastnika podjetja

Direktor družinskega podjetja Magles Lucijan Brance pravi, da se v podjetju trudijo za izboljšanje razmer. Kot pojasnjuje, so pripravili program ukrepov za preprečevanje oziroma zmanjšanje onesnaževanja, hrupa, poskrbeli so za izolacijo, izvajajo neodvisne meritve … »Stroj za mletje, ki je bil najprej na deponiji, smo prestavili 200 metrov vzhodneje, da je bolj umaknjen od hiš. Z 20-centimetrskimi protihrupnimi paneli smo izolirali celoten obod tovarne na zahodnem delu, prav tako smo izolirali cevi, po katerih potuje material. Postavili smo protihrupno sobo, v kateri je mlin. Ponoči smo dežurnim delavcem prepovedali stresanje odpadkov in drugega materiala ter uporabo motorne žage. Prav tako smo s treh strani protihrupno izolirali sušilnico in proizvodnjo lepljencev na severni strani, ob cesti …« našteva Brance in dodaja, da od krajanov ni zaznal kančka hvaležnosti, ampak le dodaten pritisk nanj. Ob tem napoveduje, da namerava v tem mesecu postaviti še dve steni na deponiji, kjer odlagajo žagovino, da veter prahu ne bi raznašal okoli. Brance vidi možnosti za izboljšanje razmer tudi v dodatnih protihrupnih izolacijah in rednem izvajanju meritev hrupa. Da bi ponoči ter ob praznikih in koncih tedna povsem ustavil proizvodnjo, ni možno, pravi, saj se proces sušenja lesa izvaja neprekinjeno. Dodaja, da je podjetje pripravljeno plačati postavitev protihrupne ograje, če bodo z njeno namestitvijo soglašali Direkcija RS za vode in drugi mnenjedajalci. Kot pravi, je še v tem mesecu predviden sestanek v Občini Laško, ki naj bi se ga udeležil tudi predstavnik krajanov. Brance omenja še, da je nekaterim sosedom v Spodnji Rečici ponudil odkup njihovih nepremičnin. Predlog naj bi jim bil všeč, a kot pravi, še čaka na njihove odgovore. V odkupljenih nepremičninah bi svojim zaposlenim ponudil namestitev za ugoden najem. »Trudim se za izboljšanje razmer, a ne bom se pustil izsiljevati,« poudarja Lucijan Brance. »Vlagam v podjetje, sodelujem z lokalno skupnostjo, skrbim za 145 delovnih mest. Občini na leto plačam 40 tisoč evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, 12 tisoč evrov mesečno stane omrežnina za elektriko …« našteva. Na očitke, da je ob obisku inšpekcije proizvodnjo ustavil oziroma jo zmanjšal na minimum, odgovarja, da stroški porabe elektrike v času obiska inšpekcije dokazujejo, da to ne drži, saj so imeli na dan opravljanja meritev višjo porabo elektrike od povprečne …