Izkupiček od avkcije, organizirata jo Območno združenje Rdečega križa Ormož in Komenda Hierusalem OSMTH Slovenije, trajala pa bo naslednja dva tedna, bo šel za zdravljenje triletne Mie Plejnšek iz Gradišča v občini Sveti Tomaž, ki se je rodila z limfangionom v trebuhu, veliko žilno tvorbo. Ta sega na levo stran prsnega koša in hrbta vse do rokice, ki je krajša, dva prstka pa sta tudi zraščena. Slovenski zdravniki se s takšnim primerom še niso srečali, obsežnost bule, ki je bila najbolj izrazita pod pazduho in se je ne da preprosto odrezati, pa je bila prezahtevna tudi za hrvaške.
Enormni stroški, ki jih zavarovalnica ne krije
Družini tako ni preostalo drugega kot zdravljenje v Bruslju, in sicer s pomočjo tako imenovane skleroterapije, ko v prizadeti del večkrat z injekcijo vbodejo in vnesejo bakterijo, ki nato povzroči vnetje in krčenje tvorbe. Čeprav je bilo sprva rečeno, da bo za zmanjšanje tvorbe potrebnih pet terapij, je že po prvi sredi lanskega leta, ko smo se nazadnje pogovarjali z očetom Marjanom, postalo jasno, da jih bo najbrž še več. Do danes je bila Mia že sedemkrat pri specialistih v Bruslju, na posvetih, preiskavah in zdravljenju, ki poteka dobro. »Terapija je učinkovita, saj se je tvorba zmanjšala; ali bo morda izginila, v tem trenutku ne ve nihče, morda bo kasneje potrebna tudi operacija,« pravi. »Novembra smo začeli še z laserskim odstranjevanjem hemangioma ali ognjenega znamenja na njeni rokici, ki je nekakšen predpogoj za ločitev zraščenih prstov, ki jo čaka v roku dveh let. En laserski poseg stane 850 evrov, potrebnih jih bo, kot so nam povedali, od deset do 15, zdravniška zbornica pa tega stroška za zdaj ne krije. Te dni čakamo na odločbo in upamo na pozitivne novice. Decembra se tudi znova odpravljamo v Bruselj, da dorečemo nadaljnje terapije; vsaka pot in tamkajšnje bivanje nas staneta vsaj 4.500 evrov, saj tudi tega naše zdravstvo ne krije, zato se soočamo z zares velikanskimi stroški, ki jih ne zmoremo sami.« Družina se je po pomoč obrnila na dobre ljudi, ki so zlasti preko ormoškega Rdečega križa in časopisa Slovenske novice za malo Mio zbrali že veliko denarja, sredstva pa bodo šla zanjo, kot rečeno, tudi od prodaje omenjenih slik.
Hudič ima mlade, a ostajajo pozitivni
Deklica od rojstva jemlje zdravila, ki ji slabijo imunski sistem; ker ni bila cepljena proti nalezljivim boleznim, je dovzetna za vse vrste bolezni, zaradi česar je še kako pomembno, da je zdrava tudi njena okolica. Njena starejša sestrica Pia, ki je upihnila že peto svečko, zato ne obiskuje vrtca, prav tako je doma, da skrbi za obe hčerki, njuna mamica Jasmina. »Pia bo šla drugo leto v šolo; da domov ne bo 'prinesla' kakšne nalezljive otroške bolezni, bomo Mii imunosupresivna zdravila za nekaj mesecev ustavili, da bo lahko cepljena,« razlaga požrtvovalni oče, ki je zaradi pogoste odsotnosti z dela, ko je svojo drugorojenko vozil na zdravljenje, menjal službo in se podal na samostojno podjetniško pot, poleg tega se je bil prisiljen na hitro naučiti vsaj nekaj angleščine, da lahko v Belgiji komunicira z zdravniki.
Na žalost pregovor, da kadar ima hudič mlade, jih ima več, drži tudi v primeru Plejnškovih. Letos poleti so namreč v UKC Ljubljana Mii odvzeli košček tkiva in odkrili mutacijo gena PIK3CA, zaradi katerega je telo bolj dovzetno za razvoj rakastih obolenj. »Prihodnje leto naj bi prejela novo zdravilo, ki ga v Sloveniji doslej še ni bilo in ga mora zdravstvena komisija najprej še odobriti. Vsa našteta zdravljenja so seveda terjala svoj davek, saj so zdravila krepko načela Miine zobke in jih dobesedno 'razžrla', tako da so ji jih pod anestezijo že morali podaljševati. A ne glede na vse težave je najpomembnejše dejstvo, da se je limfangiom zmanjšal, da je Mia dobrovoljna in pogumna deklica, pravi sonček in borka, da kot družina ostajamo trdno povezani v cilju, da bo mala Mia čim prej in čim bolj zdrava, obenem pa smo tudi globoko hvaležni vsem, ki nam na tej poti pomagajo.«
