Za atipično pljučnico je značilen kašelj, nekateri bolniki poročajo o občutku težkega dihanja. Bolnik se lahko zelo slabo počuti, možna je tudi visoka vročina. Če simptomi vztrajajo več kot teden dni, mora bolnik obiskati svojega zdravnika, je za STA pojasnila vodja službe za preprečevanje bolnišničnih okužb v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Tatjana Mrvič.
Desetkrat več primerov kot pred nekaj leti
Na infekcijski kliniki UKC Ljubljana so v zadnjem letu zdravili 353 bolnikov z dokazano okužbo z omenjeno bakterijo. To je skoraj petkrat več kot v enakem obdobju pred pandemijo, torej v obdobju 2018/2019, ko je bila v Sloveniji zadnja velika epidemija okužb z Mycoplasmo pneumoniae. V primerjavi z enakim obdobjem v letih 2017-2018 pa je tokrat okužb kar desetkrat več, je minuli teden poročal časnik Dnevnik.
Po besedah Tatjane Mrvič večinoma zbolevajo šolarji. "Imamo tudi kar nekaj manjših otrok, se pravi tistih, ki hodijo v vrtec. Tudi kar nekaj odraslih je že bilo obravnavanih, predvsem na infekcijski kliniki, ker so potrebovali hospitalizacijo zaradi potrebe po dodatnem kisiku in pa seveda uvedbo antibiotika," je pojasnila.
Prvi primeri gripe
Sicer pa se začenja vsakoletna zimska sezona respiratornih obolenj. V prejšnjem tednu je bilo število obiskov zaradi akutnih okužb dihal v ambulantah na primarni ravni, ki so zajete v mrežo za spremljanje, nekaj višje kot teden prej in primerno sezoni, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Akutne okužbe dihal so večinoma povzročali rinovirusi in koronavirus.
Na ljubljanski infekcijski kliniki zdravijo bolnike z različnimi virusnimi okužbami, med njimi so prvi primeri obolelih z gripo. Zaradi respiratornega sincicijskega virusa so že zdravili prvega otroka v tej sezoni. "Gremo v skladu s predvidevanji zimske sezone. Verjetno se bo začel povečevati delež gripe do decembra recimo, tako da vrh pričakujemo okrog novega leta, mogoče januarja," je pojasnila Mrvičeva.
Manj postelj zaradi pomanjkanja sester
Beležijo tudi posamezne primere covida-19, pa tudi okužb z virusi, ki krožijo celo leto. Med njimi je naštela rinoviruse, enteroviruse, adenoviruse in viruse parainfluence. Tokratni zimski val respiratornih obolenj bo za UKC Ljubljana še poseben izziv. Od leta 2017 do leta 2023 se je število postelj v UKC Ljubljana zmanjšalo za 10 odstotkov. Ključni problem je pomanjkanje medicinskih sester. Trenutno je število razpoložljivih postelj še nekoliko manjše, saj je infekcijska klinika zaradi gradnje prizidka od poletja razseljena na več lokacij, ob tem pa še vedno poteka prenova glavne stavbe.
Že sedaj tako v ljubljanskem UKC beležijo vse večji priliv bolnikov na internistično prvo pomoč in urgentno ambulanto infekcijske klinike. Rešitve iščejo iz dneva v dan, a Mrvičeva opozarja, da se prava epidemija respiratornih obolenj sploh še ni začela.
