Reforma s plačnimi dvigi je za štiri leta ocenjena na 1,4 milijarde evrov. Predvidena zvišanja plač so različna, vseh približno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju naj bi pravico do višje plače v celoti pridobilo najpozneje do leta 2028.
Zvišanja bi se namreč uveljavila postopoma, v šestih obrokih, pri čemer je prvi predviden 1. januarja 2025, zadnji 1. januarja 2028. Nekoliko drugače je določeno za poslance, funkcionarje vlade in DS, ki bi se jim zvišanja poznala šele z naslednjim mandatom.
Nova plačna lestvica ima med plačnimi razredi namesto sedanjih štirih tri odstotke, razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom pa je ena proti sedem. Najnižja osnovna bruto plača bo 1253,90 evra, najvišja 8821,04 evra bruto. Med drugim je v zakonu po novem določen tudi način usklajevanja plač z inflacijo, spremembe so v sistemu napredovanja in nagrajevanja.
Na vladni strani poudarjajo, da z uveljavitvijo novega plačnega sistema v javnem sektorju noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne, vzpostavljena bo izboljšana povezanost plačila z rezultati dela, omogočena bo večja fleksibilnosti pri določanju plač za zaposlene z ustreznimi znanji in kompetencami, plačni sistem pa bo omogočal tudi boljše prilagajanje ponudbi in povpraševanju na trgu dela, vključno z vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov tako za lažje privabljanje novo zaposlenih kakor tudi za ohranitev že zaposlenih.
Največja prenova plačnega sistema po letu 2008
Zaposleni v javnem sektorju so v obstoječi plačni sistem vstopili v letu 2008. A se je že kmalu pokazalo, da tudi nov plačni sistem ni brez pomanjkljivosti. Že ob prehodu v nov sistem so bile posamezne skupine nezadovoljne z vrednotenjem njihovega dela, ob varčevanju zaradi finančne in gospodarske krize v letih, ki so sledila, neusklajevanju plač z inflacijo in ločenih dogovorih s posameznimi skupinami, ki so uspele izboljšati svoj položaj, se je nezadovoljstvo še krepilo.
Da se bodo lotili sprememb v plačnem sistemu in odprave anomalij, so vlada in sindikati predvideli v več dogovorih. Različni predlogi so bili na mizi tudi v času prejšnjih treh vlad. Aktualna vlada je oktobra 2022, slabe štiri mesece in pol po nastopu mandata, s sindikati podpisala dogovor, ki je vključeval tudi zavezo o pristopu k pogajanjem o celovitih spremembah plačnega sistema in vzporednih pogajanjih o odpravi plačnih nesorazmerij, nastalih v obdobju po letu 2018.
Sprva so načrtovali, da bi pogajanja sklenili do 30. junija 2023. A so se roki zamikali. S prvimi izhodišči za plačno reformo je vlada pred sindikate prišla februarja 2023. Ker večmesečna pogajanja niso pripeljala do dogovora, so sindikati po poletju vse bolj napovedovali zaostrovanje sindikalnih aktivnosti. Vsaj nekoliko je razmere konec leta umiril dogovor o delni uskladitvi plač z inflacijo, ki ga je s sindikati dosegel finančni minister Klemen Boštjančič, ki je po odstopu Sanje Ajanović Hovnik z mesta ministrice za javno upravo prevzel vloga glavnega vladnega pogajalca.
Še vedno pa se je vlada soočila z najdaljšo stavko zdravnikov v zgodovini Slovenije, ki še traja. Stavkali so zaposleni na upravnih enotah, še vedno poteka stavka operaterjev številke 112. Protestirali so tudi sodniki, ki so bili nato na podlagi ustavne odločbe že deležni povišanja plač za 12,35 odstotka.
Pogajanja potekala tako na krovni ravni kot tudi v okviru stebrov
Pogajanja med vlado in sindikati so potekala na več ravneh. Ob krovnih, na katerih sodelujejo vsi reprezentativni sindikati javnega sektorja, so se pogajali še po dejavnostih, torej v okviru predvidenih plačnih stebrov. Rešitve pa so premlevali tudi v okviru več delovnih skupin.
Krovna pogajanja so pripeljala do podpisa izjave o usklajenosti zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki je bil konec oktobra že sprejet v DZ. Po sprejetju zakona so parafirali še kolektivno pogodbo za javni sektor in teden dni zatem aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti ter krovni dogovor z nekaterimi zavezami za naprej.
Predmet stebrnih pogajanjih so bila specifična vprašanja v posameznih delih javnega sektorja, predvsem pa uvrstitve delovnih mest in nazivov v plačne razrede, torej konkretna povišanja plač. Nove uvrstitve so vključene v kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev, na dveh od predvidenih štirih plačnih stebrih za javne uslužbence pa sta za podpis pripravljena še dva t. i. stebrna dogovora.
Plačnih stebrov je sicer skupno pet, še funkcionarski. A se plače funkcionarjev urejajo že v sprejetem zakonu. Medtem ko se plače direktorjev, ravnateljev in tajnikov (plačna skupina B), ki so sicer vključeni v različne stebre, določajo z uredbo, ki jo bo morala sprejeti vlada. Prav tako bo morala sprejeti uredbi še za plačne uvrstitve v javnih zavodih, agencijah in skladih ter za uvrstitve formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski.
Za uveljavitev reforme ključen današnji podpis
Na podpis danes čakajo vse kolektivne pogodbe oz. aneksi k tem pogodbam ter dogovori. Kvorum, po katerem je za veljavnost potreben podpis večine reprezentativnih sindikatov, je z zakonom določen samo za kolektivno pogodbo za javni sektor, in sicer je zahtevana "večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja", so pojasnili na ministrstvu za javno upravo.
Za dogovor o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede v javnem sektorju kvorum zakonsko ni predviden, na vladni strani pa pričakujejo, da bodo tisti sindikati, ki bodo podpisali kolektivno pogodbo za javni sektor, podpisali tudi dogovor, ter da bodo upoštevali, da sta oba akta veljavna, če bosta imela večinsko podporo.
Dodaten pogoj za uveljavitev reforme pa je, da je podpisano tudi zadostno število aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, in sicer bi morale biti te podpisane za najmanj štiri plačne skupine. Za veljavnost panožnih in poklicnih kolektivnih pogodb sicer zadostuje podpis enega reprezentativnega sindikata, pri čemer na ministrstvu za javno upravo menijo, da bi to moral biti sindikat, ki je reprezentativen za celotno dejavnost.
Kljub drugačnim napovedim bo, kot poroča časnik Večer, kolektivno pogodbo v imenu Sindikata državnih organov podpisal tudi predsednik Frančišek Verk. Za Večer je dejal, da bo to storil s težkim srcem: »Ne morem tvegati, da bi zaposleni v državni upravi, v upravah lokalnih skupnosti in organih pravosodja ostali brez dogovorjenih plač.« Sindikat državnih organov je reprezentativni sindikat, zato bodo s plačno reformo višje plače dobili vsi državni uradniki, zaposleni v pravosodnih organih in upravah občin. Po informacijah Večera se se za podpis vseh reformnih dokumentov odločili tudi v Sindikatu policistov, ki ima prav tako status reprezentativnosti. V sindikatu, ki ga vodi Rok Cvetko, naj bi že zjutraj parafirali kolektivno pogodbo dejavnosti javnega reda in varnosti.
Če za uveljavitev reforme vsi pogoji ne bodo izpolnjeni, je dogovor med vlado in sindikati, da bo vlada najkasneje do 22. novembra po nujnem postopku predlagala prenehanje veljavnosti zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.
Če bo podpisov dovolj, pa bodo morali v javnem sektorju izpeljati vse potrebno za prehod na nov sistem, na ravni posameznega proračunskega uporabnika bo treba sprejeti akte o sistemizaciji delovnih mest, na njihovi podlagi pa skleniti pogodbe oz. anekse k pogodbam o zaposlitvi posameznikov.
