O tem, da je čim boljši nadzor nad boleznijo odgovornost vsake osebe s SB ter kaj lahko storimo za čim boljši nadzor sladkorja v krvi in kakšne možnosti imamo za to v Sloveniji, so se ob dnevu sladkorne bolezni pogovarjali zdravniki in osebe s sladkorno boleznijo.
Mnogo ljudi s sladkorno boleznijo pove, da je njihova jutranja rutina, da najprej preverijo sladkor v krvi. Mateja Malnar Štembal, ki ima diagnozo SB tri leta, je povedala, da ji vrednost sladkorja v krvi kar precej niha. “Sladkor mi denimo poviša prhanje z vročo vodo, tudi če je zunaj vroče, pade pa mi, če plavam. Z normalno vrednostjo sladkorja začnem pospravljati, med delom pa padem v hipoglikemijo. Nenehno razmišljam o sladkorju, tako da sem že rekla, da je moj moto pesem Willieja Nelsona You are always on my mind (Vedno si v mojih mislih). To je moja odgovornost, moram vedeti, kaj bom počela, da vem, koliko inzulina moram pred aktivnostjo vzeti in tako ohraniti sladkor v območju,” je slikovito opisala.
Po njenem mnenju kot oseba s SB lahko živiš polno življenje, pomembno je le, da se v mislih ne omejuješ, česa ne smeš in kaj ni dobro, temveč da se spodbujaš k temu, kar lahko in kar je dobro zate ‒ da poskrbiš za dovolj gibanja in paziš na uravnoteženo prehrano. “Moje najboljše zdravilo je moj pes, zlati prinašalec, ki me vedno spravi v gibanje, me posluša in je moj najboljši terapevt,” je dejala Mateja.
Nadzor nad sladkorjem je zelo pomemben za osebe, ki živijo s SB
Oseba s SB se mora vsako sekundo odločati o posledicah svoje dejavnosti in vedenja. Predvideti je treba vsak trenutek. Čeprav glede oskrbe sladkorne bolezni velja delitev na tip 1 (ko se inzulin sploh ne izloča) in tip 2 (ko trebušna slinavka še izloča inzulin, a ga je premalo), strokovnjaki pri sladkorni bolezni glede zapletov ves čas opozarjajo na kronične zaplete bolezni na živčevju, srčno-žilnem sistemu, ledvicah in očeh. “Na vse to je treba misliti že od dneva 0, torej od diagnoze. Pogosto so ob odkritju sladkorne bolezni tipa 2 zapleti že prisotni. In prav pri tipu 2 imamo veliko več ukrepov, farmakoloških in tudi nefarmakoloških, da lahko optimiziramo delovanje lastnega inzulina. Pomembno pa je vedeti, da se lahko procesi v telesu začnejo že pred diagnozo, zato moramo biti na to pozorni,” je o ukrepih za urejeno glikemijo, vrednosti sladkorja v krvi povedal doc. dr. Aleš Skvarča, specialist internist diabetolog s KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove v UKC Ljubljana. Prav zato je pomembno, da se ukrepa celostno in se bolezen zdravi takoj, ko je odkrita.
Nujno je ukrepati takoj, ob infarktu in demenci je že vse prepozno
Sladkor je nevaren tudi v običajnem območju, če je na zgornji meji. Imeti malo sladkorja ni sprejemljivo. “Že pri preddiabetesu, čemur se danes reče zgodnja disglikemija, so prisotni zapleti in jih je treba zdraviti. Prepozno je zdraviti srčno-žilne zaplete, ko je oseba že doživela infarkt ali, še huje, demenco. Danes se lahko s sodobnimi zdravili bolezen odloži, tudi za več let, pri tipu 2 pa lahko celo obrnejo tok in preprečijo bolezen,” je na pomen in nujnost pravočasnih intenzivnih ukrepov za obvladovanje sladkorja v krvi opozoril prof. dr. Tadej Battelino, specialist pediater in predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Poleg zdravljenja z zdravili so med najpomembnejšimi in temeljnimi ukrepi za nadzor glikemije tudi nefarmakološki ukrepi. Kot je dejal dr. Skvarča, imajo ti ukrepi v smislu uvajanja zdravega življenjskega sloga in vseživljenjske edukacije še večji pomen v zgodnjih fazah bolezni, v času tlečega kroničnega vnetja, ki lahko privede do zapleta. “Ko so zapleti že prisotni, jih je tudi veliko težje zdraviti,” je opozoril.
Družinski zdravnik lahko danes ukrepa intenzivno in takoj
Zdravniki družinske medicine imajo navadno prvi stik z ljudmi, ki imajo težave z glikemijo, presnovo glukoze, z mejno bazalno glikemijo in lahko v skladu z možnostmi, ki jih imajo danes na voljo, ukrepajo takoj in začnejo intenzivno zdraviti. “Zdravniki družinske medicine delujemo najprej preventivno, prvi korak je zdrav življenjski slog naših bolnikov. Preventivni program za srčno-žilne bolezni smo začeli že leta 2002, nadgradili pa smo ga leta 2012, ko se nam je pridružila medicinska sestra, ki skrbi za presejanje dejavnikov tveganja ne le za srčno-žilne bolezni, ampak tudi druga stanja. Vse to smo nagradili še s centri za krepitev zdravja, kjer delujejo tudi drugi strokovnjaki, klinični dietetiki, klinični psihologi in fizioterapevti,” je dejala prof. dr. Marija Petek Šter, družinska zdravnica in predstojnica Katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kot je dejala, vsa ta infrastruktura ljudem ponuja številne preventivne dejavnosti in nasvete za zdrav življenjski slog, pomaga pa tudi osebam s sladkorno boleznijo, jim ponuja edukacijo, opolnomočenje … “Želeli bi si in delamo za to, da bi vsi naši bolniki dobro poznali svojo bolezen. Bolnik je odgovoren za svojo bolezen, a mi mu moramo dati ustrezne informacije in oporo, da bo postavljeni cilj dosegel. Timi v družinski medicini skrbimo za človeka kot celoto, z vsemi boleznimi in problemi, ki so povezani z diagnozo,” je poudarila.
O tem, kakšna naj bo pot novoodkrite osebe s SB in kako pristopajo diabetologi iz UKC Maribor, je govorila Urška Kšela, specialistka internistka diabetologinja in predstojnica Oddelka za endokrinologijo in diabetologijo v UKC Maribor. Kot je dejala, se ji zdijo najpomembnejše tri stvari: zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni (in tudi zgodnje disglikemije), takojšnje ukrepanje z uvedbo nefarmakološkega in farmakološkega zdravljenja ter holistični pristop do osebe s SB. Želeli bi si tudi boljšega vključevanja v preventivne programe, da bi ljudje to sprejeli kot način zdravljenja.
“V Sloveniji imamo vsa sodobna zdravljenja, veliko zdravil, ki so dostopna na stroške zavarovanja. A če bolnik zdravila ne vzame, je nepomembno, če so dostopna. Poleg tega se spoprijemamo z velikimi razlikami med regijami, v severovzhodni Sloveniji imamo manj diabetoloških timov, zato delujemo multidisciplinarno, povezujemo se z zdravniki družinske medicine, ki ne le, da odkrivajo bolnike, ampak tudi uvajajo začetno terapijo. Želimo si, da bi tudi zdravniki na primarni ravni že dovolj zgodaj začeli predpisovati zdravila, da bi lahko preprečili zaplete in jih ne zdravili šele takrat, ko so ti prisotni,” je poudarila dr. Kšela.
"Še premalo izkoriščamo sistem in vse, kar ponujajo centri za krepitev zdravja, ki jih bolniki še ne poznajo dovolj dobro, tudi ne zdravstveni delavci,” je opozorila. Družinski zdravniki so tisti, ki osebo s SB najbolje poznajo in lahko tako hitro in učinkovito ukrepajo z vsemi razpoložljivimi zdravili vse do morebitne inzulinske terapije.
Verjemi vase in ne obupaj!
Tako sta tiskovno konferenco sklenilaVid Debeljak in Robert Gratton. Vid je nekdanji vrhunski veslač, ki živi s SB tipa 1, Robert pa je predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, ki prav tako živi s SB tipa 1.
“Če bi lahko dal nasvet 15 let mlajšemu sebi, bi si rekel: verjemi vase in počni stvari, ki jih rad počneš. Tudi svoji mami bi dal nasvet, naj bolj verjame vame in mi zaupa, da se ne bi toliko obremenjevala. Vsem staršem otrok s sladkorno boleznijo svetujem, naj zaupajo svojemu otroku,” je bil prisrčen Vid, ki bo kmalu lahko tudi v praksi preizkusil starševske veščine. Robert pa je mlade in starejše spodbudil h gibanju, vsem, ki se spopadajo z diagnozo sladkorne bolezni, pa sporočil, da je odgovornost za bolezen v njihovih rokah in naj se tega ne ustrašijo. “Vprašajte zdravnike in si postavite manjše cilje. Potem pa vztrajajte, da jih boste dosegli,” je dejal.
