Plačna nesorazmerja

Za vojake, gasilce, policiste zahtevajo dvig za najmanj štiri plačne razrede

G.G./STA
12. 11. 2024, 15.11
Posodobljeno: 12. 11. 2024, 15.17
Deli članek:

V sindikatih drugega stebra, ki med drugim zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce, niso zadovoljni z vladnim predlogom plačnih uvrstitev.

Sa.R.
Od leve: Leon Lobe, Rok Cvetko in Frančišek Verk.

Na današnji novinarski konferenci omenjenih sindikatov je predsednik Policijskega sindikata Slovenije in eden od dveh vodij sindikalne strani na stebrnih pogajanjih Rok Cvetko pojasnil, da pričakujejo vladno ponudbo za dvig za najmanj štiri plačne razrede po vertikali za vsa delovna mesta. Povprečen predviden dvig plač v javnem sektorju je namreč 5,6 plačnega razreda, medtem ko so njim ponudili tri plačne razrede. Zato meni, da njihovo pričakovanje po najmanj štirih plačnih razredih ni pretirano, ampak je utemeljeno in bi pravzaprav šele omogočilo resno odločanje na organih sindikatov. Sindikati, ki sodelujejo v drugem stebru, so namreč pred dnevi sporočili, da ne nameravajo pristopiti k parafiranju kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti.

Kot ključen problem celotnega drugega stebra je Cvetko ocenil, da so se pravzaprav ves čas vrteli predvsem okoli vladnih predlogov, ne pa sindikalnih. Vsaj kar zadeva policijski sindikat, so po njegovih besedah s predlogi podali tudi obširno argumentacijo, resnega odgovora vladne strani pa niso dobili.

Nesorazmerja

Po besedah generalnega sekretarja Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije Davida Švarca njim ponujajo tri oz. štiri plačne razrede, medtem ko bi bila znotraj določenih dejavnosti nekatera delovna mesta deležna dvigov tudi do osem plačnih razredov. Pri tem pa je spomnil, da je vladna stran oktobra 2022 s sindikati podpisala dogovor, ki je predvidel odpravo plačnih nesorazmerij, vezano na razmerja med delovnimi mesti v javnem sektorju iz leta 2018. A teh nesorazmerij zdaj ne odpravljajo, ampak bi ustvarili še nekatere nesorazmerja.

"Osnovna plača policista, ki je izpostavljen nevarnostim tveganjem in dela v zahtevnih pogojih, bo po novem nižja od tistih v določenih primerljivih poklicnih skupinah. Po trenutni reformi pa bo celo nižja od tistih, ki ob isti stopnji izobrazbe delo opravljajo v toplih in varnih pisarnah," je poudaril Cvetko.

Uniformiranci in pisarniški

"Danes ugotavljamo, da smo uniformiranci postali podvrednoteni," je dodal predsednik Sindikata ministrstva za obrambo Marjan Lah. Za vse nadurno delo, delo popoldan, ponoči, čez vikende, v terenskih pogojih in vseh vremenskih razmerah vlada vojakom po besedah predsednika Sindikata vojakov Slovenije Gvida Novaka ponuja enako plačilo, kot bi ga imeli drugi, ki dnevno osem ur delajo v pisarni.

Če je volja na vladni strani, je časa, da najdejo ustrezne rešitve, dovolj, je ocenil Cvetko. "Ali pa naj javnosti jasno pove, da pravzaprav nima namena delati plačne reforme (...) in išče jasnega krivca za to, da reforme ne bo," je menil. Sami krivde za to ne sprejemajo. Pri tem je po besedah Cvetka zaenkrat težko govoriti, kakšne bi bile dejanske posledice, če dogovor v drugem stebru ne bi bil sklenjen. A če ustrezne rešitve ne bo, bi to vodilo v konflikt. Kar zadeva njih, so pogajanja o kolektivni pogodbi še vedno odprta. Poleg plačnega dela pa si sindikati drugega stebra želijo tudi resnih pogajanj o normativnem delu kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti. Kot je pojasnil Cvetko, ima omenjena kolektivna pogodba zgolj tarifni del, torej ureja zgolj plače. Zanje tako veljajo minimalni standardi, določeni z zakoni, medtem ko imajo ostale dejavnosti v kolektivnih pogodbah urejene tudi nekatere pravice in bonitete.