Alja Brglez

Nekdanji Pahorjevi vodji kabineta bodo sodili zaradi poslovne goljufije, kar ji povzroča hudo stisko

J.V./STA
11. 11. 2024, 15.38
Posodobljeno: 11. 11. 2024, 15.47
Deli članek:

Alja Brglez na današnjem predobravnavnem naroku na ljubljanskem okrožnem sodišču ni priznala krivde za kaznivo dejanje poslovne goljufije, ki ji ga očita tožilstvo. Tožilstvo ji očita, da se je med letoma 2007 in 2009 kot direktorica podjetja Red s podpisom pogodbe lažno dogovorila, da bo podjetje kupilo zemljišča, ki jih kasneje ni.

Bobo
Alja Brglez je obtožena poslovne goljufije.

Lastnike zemljišč v kraju Šujica v občini Dobrova - Polhov Gradec naj bi Brglez prepričala, da so z njo sklenili dve ločeni pogodbi za zazidljiva in nezazidljiva zemljišča. Kasneje je obveznosti iz prve pogodbe izpolnila in podjetje Red je kupilo zazidljive parcele v vrednosti 600.000 evrov. Obveznosti iz druge pogodbe pa ni izpolnila. Nezazidljivih parcel namreč ni želela kupiti in se tako ni držala podpisane pogodbe. Lastniki so nezazidljive parcele na koncu prodali za 50.000 evrov, kar je okoli 167.000 evrov manj kot določa pogodba, ki so jo sklenili s podjetjem Red, navaja tožilstvo.

Javnosti znana kot tesna Pahorjeva sodelavka

Brglez je sicer javnosti znana kot nekdanja vodja kabineta nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja. Zdaj je polovično zaposlena v zavodu Prijatelji Zahodnega Balkana in polovično na Inštitutu za civilizacijo in kulturo, sodeluje tudi v ekipi društva Platforma sodelovanja, ki ga je ustanovil Anže Logar. Kot raziskovalka in znanstvena sodelavka pa sodeluje z Univerzo Alma Mater Europaea in Evropskim centrom Maribor.

Krivde ne sprejema, želi si hitrega konca postopka

"Krivde nikakor ne sprejmem," je Brglez danes dejala na predobravnavnem naroku. Hkrati je pozdravila stališče okrožne sodnice Ane Babnik, ki se je zavzela za hitro končanje postopka. Brglez je zatrdila, da ji postopek že leta povzroča hudo breme in jo spravlja v hudo stisko, zato si želi, da bi se hitro končal. Njen zagovornik Aleš Žiher je sodišču predlagal zaslišanje prič, ki so že bile zaslišane v preiskavi. Dodatno je sodišču predstavil dva dokazna predloga in sicer račun podjetja Red, ki dokazujejejo, da podjetje ni razpolagalo s sredstvi, da bi se držalo podpisane pogodbe in kupilo nezazidljive parcele. Predlagal je tudi zaslišanje sodnega izvedenca, ki je ocenil, da so oškodovanci kasneje prejeli pošteno ceno za nezazidljivo parcelo in tako niso bili oškodovani za 167.000 evrov.

Sojenje se bo pričelo 11. decembra

Državna tožilka Maša Podlipnik je sodišče prosila, da o nastopu sodnega izvedenca odloča po predstavitvi ostalih dokazov. Pooblaščenec oškodovancev Črt Šatej je medtem na Žiherjeve navedbe o domnevni vrednosti nepremičnin odvrnil, da se je s sklenitvijo pogodbe in predpogodbe Brglez zavezala k izpolnitvi obveznosti, ki jih kasneje ni izpolnila. Meni, da zato vrednost parcele ni relevantna, saj se je Brglez zavezala k nečemu, česar nato zavestno ni storila. Sodnica Babnik je začetek glavne obravnave napovedala za 11. december.