Statistike so neizprosne in kažejo, da Slovenija spada med države z najvišjo porabo alkohola na prebivalca v Evropi. A za številkami se skrivajo obrazi, družine in zgodbe – tiho trpljenje, ki ostaja neopaženo, dokler ni prepozno.
Koliko alkohola Slovenci dejansko popijemo
Če si ogledamo povprečne številke, povprečen odrasli Slovenec na leto zaužije od 10 do 12 litrov čistega alkohola. Ta količina ustreza več kot 100 steklenicam vina ali več kot 400 vrčkom piva. Alkohol je pri nas skoraj neizogiben, saj je tesno prepleten z našo tradicijo in družbenimi navadami. Od domačega vinograda do prazničnih slavij – alkohol ima v Sloveniji prav posebno mesto. Vse to pa pušča dolgoročne posledice, ki se zrcalijo v bolnišnicah, psihiatričnih ustanovah in razpadlih družinah.
Žal se ljubezen do alkohola pri mnogih začne že zgodaj. Raziskave kažejo, da mladi v Sloveniji prvi kozarec alkohola pogosto popijejo že pri 12 ali 13 letih. To zgodnje srečanje z alkoholom, ki je velikokrat povezano z vplivom vrstnikov ali željo po prilagoditvi, ima lahko daljnosežne posledice. Številni mladi verjamejo, da pitje alkohola ni nič škodljivega, saj ga vidijo povsod okoli sebe – pri starših, prijateljih, na televiziji in družbenih omrežjih. A to, kar se začne kot »nedolžno« eksperimentiranje, se lahko kaj hitro spremeni v zasvojenost, ki zaznamuje njihovo mladost in vodi v resne zdravstvene težave.
Alkoholizem kot tiha bolezen družin
Ko alkohol začne obvladovati življenje posameznika, to kmalu začne vplivati tudi na njegove bližnje. Družinski člani alkoholikov pogosto postanejo ujetniki te odvisnosti, tudi če sami alkohola sploh ne pijejo. Otroke alkoholikov pogosto prevevajo občutki sramu, tesnobe in krivde. Pogosto so prisiljeni prevzeti odrasle vloge že v zgodnjih letih, saj morajo skrbeti za starše ali mlajše sorojence. Partnerji alkoholikov se spopadajo s čustvenim in finančnim pritiskom ter pogosto tudi z nasiljem, ki je zaradi vpliva alkohola še pogostejše. Za mnoge je življenje z alkoholikom nevidna, a boleča bitka, iz katere se zdi, da ni izhoda.
Odvajanje od alkohola ni preprost proces. Pri tem gre za dolgo pot, polno vzponov in padcev, ki terja ogromno volje, podpore in strokovne pomoči. Po ocenah strokovnjakov le okoli 30 odstotkov tistih, ki se odločijo za zdravljenje, dolgoročno uspe obvladati svojo zasvojenost. Ta številka ni visoka, a vsakemu, ki se uspe rešiti, pomeni nov začetek, svobodo in upanje za boljše življenje. Večina alkoholikov se za zdravljenje odloči šele, ko dosežejo tako imenovano »dno« – točko, ko spoznajo, da so izgubili nadzor nad svojim življenjem.
V Sloveniji deluje več programov pomoči, od psihiatričnih bolnišnic, kot je zdravljenje v Centru za zdravljenje zasvojenosti, do skupin za samopomoč, kot so Anonimni alkoholiki. Te skupine nudijo posameznikom varno okolje, kjer lahko spregovorijo o svojih težavah in dobijo potrebno podporo. A pogosto ima prav družinska podpora ključno vlogo pri tem, kako uspešno bo zdravljenje. Družinski člani se morajo tudi sami izobraziti in razumeti, da je alkoholizem bolezen, ki zahteva dolgotrajno obravnavo.
Kdo spremlja alkoholizem v Sloveniji?
Za spremljanje stanja na področju alkoholizma v Sloveniji je odgovoren Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki redno objavlja podatke o uživanju alkohola in njegovih posledicah za zdravje prebivalcev. Ti podatki so ključni za razvoj preventivnih programov in ukrepov, s katerimi država poskuša zmanjšati škodljive posledice alkohola. NIJZ v sodelovanju z različnimi organizacijami vodi bazo podatkov o porabi alkohola, zdravstvenih posledicah in stopnji zasvojenosti ter tako omogoča boljše razumevanje in oblikovanje politik na tem področju.
Alkoholizem v družbi prinaša tudi finančne stroške, ki jih pogosto zanemarimo. Po ocenah NIJZ alkoholizem prinaša ogromne stroške za zdravstveni sistem, saj povzroča bolezni, ki so posledica dolgotrajne in intenzivne uporabe alkohola. Zdravljenje alkoholizma in vseh pridruženih bolezni pa tudi izguba produktivnosti zaradi odsotnosti z dela predstavljata pomemben finančni zalogaj za državo in celotno družbo.
Družbeni tabuji in prihodnost
Pri reševanju težav alkoholizma se pogosto soočamo z družbenimi tabuji. Slovenska družba kljub vsemu težko prizna, da ima težave z alkoholom, saj pitje alkohola še vedno velja za nekaj povsem običajnega in sprejemljivega. Dokler se ne bo spremenil ta družbeni pogled, bo zasvojenost z alkoholom ostala težava, s katero se le težko spoprijemamo.
