Demografska slika v Sloveniji, podobno kot v drugih evropskih državah, ni ugodna. Ministrstvo za delo je predložilo v razpravo izhodišča za prenovo pokojninskega sistema. V Zvezi sindikatov Slovenije in Sindikatu upokojencev Slovenije so jih obravnavali že septembra in do njih zavzeli stališča. Vlada je ta izhodišča obravnavala šele letos spomladi ter jih prenovljena posredovala v obravnavo socialnim partnerjem, kar pomeni, da še niso v javni obravnavi.
V Sindikatu upokojencev Slovenije (SUS) in Zvezi društev upokojencev Slovenije so se že poenotili, da bodo zahtevali izplačilo letnega dodatka v letu 2025 v dveh zneskih (in ne v petih različnih), pri čemer naj bi bil višji enak kot je minimalna plača, nižji pa polovico manj. Vztrajali bodo tudi, da država namesto letnega dodatka uzakoni izplačilo 13. pokojnine, tako kot je to praksa v Avstriji. Ta naj bi bila enaka za vse v višini povprečne pokojnine.
Frančiška Četković je v pogovoru za Štajerski tednik povedala, da je cilj prenove zagotoviti dostojne pokojnine. Bistveno je, da pokojnine ohranijo realno vrednost in da se usklajujejo s plačami in inflacijo na primeren način. "Vztrajamo, da se formula za usklajevanje pokojnine ne spremeni. Glede na primerjavo z drugimi državami bodo plače v Sloveniji še morala rasti. Plače pa so tudi osnova za pokojnine," je povedala Četković.
In kako visoke naj bodo pokojnine? Zagotovljena pokojnina za polno delovno dobo je danes 748 evrov, prag tveganja revščine pa je določen pri 903 evrih. V SUS menijo, da bi morala biti zagotovljena pokojnina vsaj v višini praga tveganja revščine, trenutno bi torej znašala 903 evre.
Celoten članek lahko preberete v novi izdaji Štajerskega tednika.
