Že kmalu po drugi svetovni vojni so onstran Atlantika uvedli nakupovalni dan znižanih cen, ki je naznanjal začetek božične nakupovalne sezone. To je bil petek, dan po zahvalnem dnevu. Tega v ZDA vsako leto praznujejo četrti četrtek v novembru, kar pomeni, da je bil dan nakupov tudi četrti petek v predzadnjem mesecu leta. Pozneje se ga je oprijelo ime črni petek, ki so ga še bolj spromovirali trgovci, v želji, da privabijo čim več nakupa željnih potrošnikov.
Pogosto le vaba za nepremišljene nakupe
Zadnja leta se je tudi v Sloveniji množično uveljavila mrzlica črnega petka, trgovci in kupci se že veliko prej pripravljajo na dan, ko naj bi bile cene številnih izdelkov močno znižane. Poudarek je na 'naj bi', kajti Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je nedavno objavila oznanila, da je britanska potrošniška organizacija Which leta 2021 ugotovila, da je 99,5 odstotka 'neverjetnih ponudb' enakih ali celo bolj ugodnih v drugih obdobjih leta. "V raziskavi so preverili več tisoč cen in ugotovili, da z nakupom na črni petek skoraj zagotovo ne boste dosegli najnižje cene v zadnjem letu," je zapisala ZPS, ki je potrošnikom tudi podelila uporabne nasvete, kako se lotiti nakupovanja na črni petek. "Velika znižanja so pogosto le vaba za nepremišljene nakupe, za promocijo povprečnih izdelkov in tudi za lažno znižanje cen," so še dodali pri Zvezi potrošnikov.
Četrti četrtek v mesecu letos bo 28. novembra, kar pomeni, da bo črni petek 29. novembra.
Spletni trgovci večinoma ne spoštujejo določb
Potrošnike na pazljivost pri nakupih opozarjajo tudi v zavodu KOLEKTIV 99, nevladni organizaciji, namenjeni varstvu in kolektivnemu uveljavljanju pravic posameznic in posameznikov. Opravili so analizo objavljenih ocen in ugotovili, da skoraj vsi večji spletni trgovci ne spoštujejo določb Zakona o varstvu potrošnikov glede pravilnega označevanja znižanih izdelkov. "V primeru, da trgovec ne navede najnižje cene, ki jo je za izdelek uporabljal v zadnjih 30 dneh pred znižanjem, je potrošniku onemogočeno sprejeti informirano odločitev o nakupu. Trgovec lahko poljubno pred znižanjem zviša ceno (t.i. prejšnja cena) in jo nato s 'popustom' zniža na ceno (t.i. znižana cena), ki je enaka ali celo višja od najnižje cene, ki je bila v uporabi za izdelek v zadnjih 30 dneh pred znižanjem. S tem je potrošnik lahko zaveden v nakup, ki ga sicer ne bi opravil, saj ta glede na ponujen 'popust' oceni nakup kot ugoden. V resnici pa potrošnik v tem primeru plača višjo ali enako ceno, kot je bila v uporabi za izdelek v obdobju 30 dni pred 'znižanjem'," pravijo v KOLEKTIVU 99.
Najprej zvišanje in potem znižanje
Po njihovo ni dovolj, da trgovci navedejo prejšnjo in znižano ceno, ampak bi morali obenem jasno navesti tudi, da je prejšnja cena enaka najnižji ceni v zadnjih 30 dneh pred znižanjem ali pa bi morali ob prejšnji ceni navesti še najnižjo ceno za izdelek v zadnjih 30 dneh, če sta obe ceni različni. "Le v tem primeru se namreč lahko potrošnik prepriča, da trgovec pred znižanjem ni dvignil cene zgolj zato, da prikaže njeno lažno znižanje," poudarjajo in odsotnost navedbe najnižje cene izdelka v 30 dneh pred znižanjem označujejo za zavajajočo.
Njihova analiza je tudi pokazala, da tudi trgovci, ki sicer pri akcijskih znižanjih navedejo najnižjo ceno izdelka v zadnjih 30 dneh pred znižanjem, pogosto pri tem zavajajo potrošnike, saj je nova "znižana" cena dejansko višja ali najmanj enaka najnižji ceni v zadnjih 30 dneh. "To pomeni, da trgovci tik pred napovedanim znižanjem ali akcijskimi popusti zvišajo ceno izdelka (prejšnja cena), ki jo nato s 'popustom' znižajo na ceno (znižana cena), ki je enaka ali celo višja od najnižje cene v zadnjih 30 dneh. Na ta način zavajajo potrošnike, da je cena izdelka znižana, čeprav v resnici ni."
