Kot so sporočili s šoštanjske občine, svetniki zahtevajo, da vlada upošteva zaveze pravičnega prehoda v skladu z nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda.
Seje se je udeležil tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki je, kot so ga povzeli na občini, dejal, da je v izjemno težkem položaju. Kot domačin namreč ve, kaj je Šaleška dolina dala za slovensko energetiko, a se obenem zaveda, da preostali del Slovenije tega ne vidi.
V zadnjih mesecih, tako Kumer, so z ekipo na ministrstvu veliko časa in energije posvetili možnim načinom zagotavljanja nadaljnjega delovanja Termoelektrarne Šoštanj (Teš) ter našli rešitev v sprejemu interventnega zakona. Z njim bodo zagotovili nadaljnji obstoj termo divizije Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) v Šaleški dolini, ki jo sestavlja še Premogovnik Velenje, in ustvarili pogoje za mehek prehod ter postopno zapiranje premogovnika.
Kumer je še dejal, da bodo skušali slediti nekaterim pripombam Občine Šoštanj na predlog interventnega zakona in da je trdno prepričan, da je interventni zakon prava rešitev.
Rešitve so intenzivno iskali tudi v HSE
Rešitev, kako zagotoviti delovanje Teša in Premogovnika Velenje v prihodnje, so intenzivno iskali tudi v HSE. Generalni direktor Tomaž Štokelj je svetnikom pojasnil razloge, zakaj je interventni zakon nujno sprejeti do 1. januarja 2025 in zakaj ni več možno delovati kot do zdaj. Povedal je, da razlog ni v spremembi zakonodaje, temveč v spremenjenih razmerah na energetskem trgu. Brez sprejema interventnega zakona obema družbama zelo hitro grozi insolventnost, je ocenil Štokelj.
Tudi generalna direktorja Teša in Premogovnika Velenje Branko Debeljak in Marko Mavec sta po navedbah šoštanjske občine potrdila, da so se znašli v izjemno težkih razmerah. Debeljak je poudaril, da zakon, kot je zastavljen, omogoča nadaljnje delovanje elektrarne in rudnika. Brez sprejema zakona se bo Teš maja znašel v rdečih številkah, je zatrdil.
Podlage za financiranje zapiranja premogovnika še ni
Ker zakonodaja govori o "grozeči insolventnosti", bi se brez interventnega zakona po oceni Debeljaka morali odzvati že veliko prej. Še bolj konkreten je bil Mavec, ki je dejal, da je na deponiji dovolj premoga do konca aprila.
To pa bi po njegovih besedah pomenilo, da bi 2000 ljudi iz Premogovnika Velenje in še 400 v Tešu ostalo brez dela, saj podlage za financiranje zapiranja premogovnika še ni.
Občina podala 14 pripomb
Župan Šoštanja Boris Goličnik je povedal, da je na predlog interventnega zakona občina podala 14 pripomb in predlogov, za katere želi, da se upoštevajo. Dodal je tudi, da sam interventnemu zakonu ne nasprotuje, če je to najboljša rešitev. Kot ključno je izpostavil vprašanje financiranja in kot župan in nacionalni koordinator za pravični prehod izrecno zahteval, da mora biti zagotovljen pravični prehod za prebivalce Šaleške doline.
Zaradi grozeče insolventnosti Teša in rudnika je okoljsko ministrstvo predvidelo omejitev delovanja Teša in Premogovnika Velenje zgolj na ogrevanje. Skladno s tem je bil v drugi polovici oktobra v javno obravnavo že poslan osnutek interventnega zakona. Ta naj bi omogočil, da se pospešeno pripravita tudi oba zakona, ki sta ključna za preobrazbo Šaleške doline, in sicer zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije.
Kdo vse nasportuje predlogu?
Predlogu zakona med drugim nasprotujejo velenjska občina, Gospodarska zbornica Slovenije in Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES). Osnutku predloga zakona prav tako nista naklonjena sindikat Teša in Premogovnika Velenje, zato sta prekinila socialni mir.
