Darko Germadnik, 63-letni Korošec, ki tretjino svojega življenja živi in dela v Mariboru, kjer biva v garsonjeri v stanovanjskem bloku na Teznem, je še nedavno upal, da bo svoj finančni položaj lahko izboljšal s kriptovalutami. A zanj vsaj na videz obetaven začetek, ko so bili sprva v igri še relativno nizki zneski ob nakupu vrednostnih kartic, se je izjalovil in sprevrgel v spretno izpeljano spletno prevaro, v kateri so ga na koncu oškodovali za skupno kar 28 tisoč evrov. Njegova zgodba je pravzaprav ilustrativen prikaz, kako nikoli ne smemo ravnati. Tudi zato se jo je odločil podeliti z bralci Večera in tako morda vsaj komu pomagati preprečiti, da bi ga spletne prevare in vse bolj organizirane, pretkane oblike goljufij spravile v podobno nezavidljiv položaj, piše časnik Večer.
Kako so se dokopali do njegovega računa?
Začelo se je s tem, ko je od lanske jeseni do letošnje pomladi kupoval vrednostne kartice; v vrednostih med 50 in 150 evri jih je nabavljal prek spletne strani www.webinar-universe.com in vsakič, ko je prejel naročeno, je sproti plačeval poštarju. Še zadnjo kartico je prejel konec januarja letos, ves čas pa je verjel, da je s tem vlagal v kriptovalute. V začetku maja je z neznane telefonske številke prejel klic z obvestilom, da mu je s tem uspelo pridobiti že okoli 3500 evrov dobroimetja, ter predlog, da morebiti lahko del denarja nameni za dopust. Ob koncu maja je na elektronsko pošto contact.si@webinar-universe.com poslal sporočilo, naj mu denar izplačajo, a odgovora nato ni prejel. Zato je po spletu iskal več možnosti, kako vendarle priti do vloženega oziroma obljubljenega denarja, in nato na Facebooku našel oglase domnevnih agencij, ki naj bi žrtvam spletnih goljufij pomagale izterjati denar. Oglasov »agencij« se na Facebooku pojavlja več, uporabljajo tudi znake policije in se tudi spreminjajo ter prilagajajo (imenujejo se različno, a princip je isti: od Esme, s pripisom »legal department«, stalna je Olivia Rodrigez 2 – vse obljubljajo, da bodo za žrtev prevare izterjale izgubljeni denar, in jo napotujejo, naj preveri, ali je njeno ime na seznamu za povračilo, ter poskušajo dajati vtis uradnih agencij). Tako je izpolnil tudi spletni obrazec s svojimi podatki, kot predlagajo te »agencije«, ki nato v promocijskem besedilu dodajajo, kako je izplačilo denarja »že odrejeno«, in obljubljajo vrnitev denarja v 48 urah po izpolnitvi spletnega obrazca.
Sredi septembra je nato Germadnik prejel klic z mobilne številke, pri čemer se mu je klicatelj predstavil kot Pavel Modrič (to ime se sicer javno ne pojavlja prvič v povezavi s spletnimi prevarami, kar je razvidno tudi iz nekaterih preteklih medijskih objav).
Klicatelj mu je zagotovil, da bo denar prejel, ko bo poslal fotografije bančne kartice in osebne izkaznice, poslikane z obeh strani. Germadnik je tudi nadalje sledil napotkom in tako omogočil dostop do NLB Klika (pomoč uporabnikom), po navodilu je namreč namestil aplikacijo Anydesk za oddaljeni dostop, vse v veri, da bo prišel do denarja, ne pa da bodo klicatelji na koncu v njegovem imenu in na njegov račun digitalno vzeli posojilo in sklenili pogodbo za izredno povečanje limita, kar se je na žalost zgodilo. Tako imenovani Modrič mu je po pripovedovanju Germadnika tudi zagrozil, da mora pri prenakazilih in posojilih sodelovati, sicer bo pristal na sodišču zaradi goljufije, ker da operirajo z navideznim denarjem in ga morajo na ta način legalizirati. Tako mu je naročil, naj sprejme, da osebi za namen, da sam pride do denarja, posodi 12 tisoč evrov, kar da je potrebno, da ne bi izgubil vsega svojega denarja. Ko je že bil ujet v tej ukani, je tudi ob klicu in preverjanju z banke sam lažno potrdil, da gospo pozna. Ker je namestil aplikacijo Anydesk, v tistem trenutku niti ni imel več v upravljanju lastnega telefona in s tem ne NLB Klika. Tako je v le enem dnevu, v petek, 20. septembra, izgubil okoli 20 tisoč evrov, skupno s kartičnimi transakcijami pa kar okoli 28 tisoč evrov.
»43 let sem komitent NLB, kreditov niti nisem mogel jemati«
Do ponedeljka, ko je šel osebno na banko, niti ni natanko vedel, ob koliko denarja je. »Nič nisem sam podpisal, ne limita ne posojila pri NLB banki. Njen komitent sem že 43 let in nikoli nisem bil kaj dolžan ali zamujal s plačili, če sem le imel denar. Niti ne razumem, kako je mogoče, da banka lahko na daljavo, digitalno, odobri tako visoko posojilo, da za tak denar ni bilo treba iti fizično na banko, saj je jasno, da sam ne bi zmogel tako visokega posojila niti ne bi prosil zanj. Banka je ob takih sumljivih transakcijah vsaj toliko kriva kot jaz, sploh ne razumem, kako je mogoče, da na daljavo odobri kaj takega,« pravi Germadnik.
Kot razlaga, je že prejšnjo posojilo komaj zmogel, pa je moral odplačevati 143 evrov mesečno. Ima tudi lizing za avto in limit, ki se mu izteče junija drugo leto (197 evrov na mesec), pri čemer ima le nekaj prek 800 evrov prejemkov mesečno, in sicer za polovični delovni čas 497 evrov plače, od Zpiza pa dobiva 344 evrov mesečno. Kot pravi, je od banke za zdaj prejel na vpogled le digitalno pogodbo o izrednem limitu, ne pa tudi posojilne pogodbe. Kritičen je do banke, ki mu je medtem pritožbo in odškodninski zahtevek zavrnila. »Žal nam je, da ste se znašli v taki situaciji, vendar vam škode žal ne moremo povrniti, saj ni posledica našega ravnanja. Lahko je le posledica vašega posredovanja osebnih in varnostnih podatkov tretji osebi,« so mu med drugim odpisali ter svetovali, naj se obrne na policijo. To je tudi storil, kar je razvidno iz zapisnika o sprejemu ovadbe in predloga za pregon, ki nam ga je dal na vpogled.
NLB: konkretno o primeru nič, kaj pa na splošno?
Iz NLB so nam odgovorili, da konkretnega primera ne morejo komentirati, »stranki zato svetujemo, da v primeru dodatnih vprašanj ali nejasnosti obvesti banko«. »Vsak primer spletne zlorabe se sicer obravnava individualno glede na konkretno situacijo. Od tega je odvisna odgovornost in morebitna povrnitev škode. Odgovornost za neodobrene plačilne transakcije sicer opredeljuje 137. člen Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih, podrobneje je opredeljena tudi v Splošnih pogojih uporabe digitalne banke NLB Klik,« so zapisali na NLB in poudarili, da neprestano spremljajo morebitne sumljive transakcije, sistem za spremljavo in identifikacijo sumljivih transakcij pa tudi nadgrajujejo in izboljšujejo.
»V primeru zaznane sumljive transakcije pri stranki preverimo, ali je dejansko izvedla transakcijo. Če prejmemo potrdilo s strani stranke, transakcijo sprostimo, sicer pa jo zavrnemo. Če je izvedena transakcija naknadno s strani stranke identificirana kot zloraba, banka nemudoma prekliče transakcijo z ustrezno kodo namena. Žal so možnosti za povračilo sredstev omejene, saj so v celoti odvisne od banke prejemnika in končnega prejemnika sredstev. V vseh primerih preklica plačila banka večkrat pozove banko prejemnika za povratno informacijo in povračilo sredstev,« so še pojasnili in tudi poudarili, da se število kibernetskih napadov v svetu in v Sloveniji z leti povečuje, NLB pa da pri tem ni nobena izjema. »Nepridipravi so zelo iznajdljivi in vseskozi preizkušajo nove oblike zlorab. V NLB stranke redno obveščamo o grožnjah in dobrih praksah s področja varovanja informacij, še posebej dobrih praks za prepoznavo, in o nasedanju lažnim spletnim stranem,« še dodajajo iz NLB.
