Slovenija je sicer precej razpršeno poseljena, zgostitev prebivalstva lahko zaznamo le v večjih urbanih središčih, tako da so pri nas leta 2022 na kvadratnem kilometru živeli 104 prebivalci. Najgosteje naseljena je sicer občina Ljubljana s skoraj 1100 prebivalci na kvadratni kilometer, druga najgosteje naseljena pa je občina Maribor s 763 prebivalci na kvadratni kilometer. Najmanj, le pet prebivalcev na kvadratni kilometer, ima občina Solčava, sledijo ji Bovec in Osilnica z devetimi prebivalci.
Nekaj občin, ki jim tega ne bi pripisali
A kaj to pomeni za tujce? Na SURS navajajo, da je pri nas vsak dvanajsti prebivalec tuji državljan, pri okoli dveh milijonih državljanov to pomeni da imamo že več kot 203.000 tujcev ali skoraj 10 odstotkov od vseh prebivalcev. Vsaj tako govorijo statistični podatki SURS za prvo polletje letošnjega leta.
V 34 od 212 občin imajo več kot 8,5-odstotni delež tujcev, največje deleže po SURS imajo občine Sežana (16,8 odstotka), Izola (16,3 odstotka) in Jesenice (15,9 odstotka). V štirih občinah pa tuji državljani predstavljajo manj kot en odstotek prebivalstva, in sicer v Svetem Juriju ob Ščavnici, Svetem Tomažu, Kobilju in Sveti Ani.
V Sežani so leta 2014 imeli 647 tujcev z začasnim prebivališčem, v 2023 pa še enkrat toliko, kar 1205. V Izoli se je v istem časovnem obdobju število tujcev skoraj potrojilo, s 570 na 1427. Jesenice, kjer je zaradi industrije že desetletja delež tujcev zelo velik, pa so leta 2014 imeli 463 tujcev, v devetih letih pa se je število tujcev več kot štirikrat povečalo, na 1854.
Med občinami z največjim absolutnim številom tujcev z začasnim prebivališčem daleč prevladuje Ljubljana z 22.300 tujci, sledita ji Maribor z 10.548 in Celje s 3848 tujci z začasnim prebivališčem. Samo za primerjavo, v Osilnici imajo le tri tujce. Tujcev s stalnim prebivališčem pa je nekaj več, v Ljubljani jih je 26.000, v Mariboru 10.418 in v Kopru, ki je na tretjem mestu, 5352. V tej kategoriji jih ima najmanj Kobilje, tudi tri. Prav nobena občina v Sloveniji pa ni brez tujcev, ne glede na status prebivališča.
Vedno več jih je z Balkana in iz drugih držav
Na ravni regij je bil delež tujih državljanov največji med prebivalci obalno-kraške regije (13,9 odstotka), najnižji pa v pomurski regiji (2,8 odstotka).
Podatki pravijo, da imamo pri nas med tujci daleč največ državljanov držav Balkana oziroma nekdanje Jugoslavije, njihovo število se v zadnjih letih stalno in precej skokovito povečuje, leta 2020 jih je bilo še 123.000, letos so jih našteli že 159.000. Pada pa število državljanov EU, ti predstavljajo še najmanjše število tujcev pri nas. Povečuje se namreč tako število kot delež tujcev iz tako imenovanih drugih držav.
V letu 2023 je bilo pri nas dobrih 87.000 državljanov Bosne in Hercegovine, drugi največji delež so predstavljali državljani Kosova, teh je bilo 27.000, okoli 17.500 pa je bilo državljanov Srbije. Afrika kot celina je bila pri nas skromno zastopana, vsega 765 tujcev, več pa jih je iz Azije, kamor lahko štejemo različne »kritične« države. Teh je bilo skoraj 4500.
Kranj in Škofja Loka s trendi, ki veljajo za celo državo
Povprašali smo tudi na različne občine, kako oni spremljajo število tujcev, pa so nam odgovorili, da tega ne spremljajo, da pa naj vprašamo na uprave enote. Tudi tam so bili ponekod odločni, da teh številk nimajo, vseeno smo dobili odgovore iz dveh. Na upravni enoti Kranj sicer tudi pravijo, da ne vodijo evidenc o tujcih v njihovi občini, so pa vseeno pokomentirali trende. »Najpogostejši razlog za pridobitev dovoljenj za tujce je zaposlitev. V zadnjih dveh letih smo zaznali večje število vlog za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo iz držav Indije, Nepala in Filipinov,« so povedali.
Tako so pri njih v letu 2023 rešili 6533 upravnih zadev, leto prej jih je bilo še 7777. »Z letom 2022 so bile uvedene nekatere spremembe pri vodenju postopkov, kot je zaslišanje tujcev pri vlogah za izdajo prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, ki se izvajajo na veleposlaništvih RS v tujini. Prav tako so bile uvedene spremembe pri vodenju postopkov podaljšanja vseh vrst dovoljenj za prebivanje tujcev, ko policijsko postajo za izravnalne ukrepe Kranj zaprošamo za pravno pomoč pri vseh tistih zadevah, kjer iz predložene dokumentacije ni razvidno dejansko bivanje tujca oziroma gre za sum neupravičene odsotnosti iz ozemlja Slovenije. S tem preprečujemo zlorabe pri izdaji ali podaljševanju dovoljenj za prebivanje tujcev,« so povedali na UE Kranj.
V Škofji Loki pravijo, da je v letu 2023 delež tujih državljanov med prebivalci in prebivalkami občine Škofja Loka znašal 7,2 odstotka, kar je pod povprečjem gorenjske regije (8,5 odstotka) in Slovenije (skoraj 10 odstotkov). »Število tujih državljank in državljanov se v zadnjih letih povečuje hitreje, kot se povečuje število vseh prebivalk in prebivalcev občine, zato se povečuje tudi delež tujih državljank in državljanov. V letu 2015 je ta znašal štiri odstotke, zdaj je pri sedmih. Tako da je trend več kot očiten. Glede na naša opažanja je vzrok za priselitev ekonomski, torej zaposlitev v Škofji Loki oziroma v enem od bližnjih zaposlitvenih središč,« je dodal Jernej Tavčar z občine Škofja Loka.
Le malo brezposelnih, a precej neaktivnih
Glede na te ugotovitve v nekaterih občinah ni presenetljiv še en podatek. Velika večina tujcev pri nas dela. V letu 2022 je bilo po podatkih SURS od 27.200 priseljenih prebivalcev zaposlenih kar 17.500, dobrih 9000 je bilo neaktivnih, torej niso bili med iskalci zaposlitve in niso bili zaposleni, sem spadajo upokojenci, študenti, gospodinje, invalidi ali prejemniki socialnih nadomestil. Brezposelnih tujcev je bilo v tem letu 671.
