Končni poročili, ki ju je na nedavni piranski občinski seji predstavila članica nadzornega odbora Občine Piran Nina Spremo, opozarjata na številne nepravilnosti, ki naj bi jih storila piranska občina v preteklih letih. Zgodile naj bi se pri prodaji dveh nepremičnin v središču Portoroža, za hotelom Kempinski Palace, v Mirnem kotu 2 in 4, ter pri poslovanju piranske občine s podjetjem Interakta.
Postopek prodaje nepremičnin je bil netransparenten
Kot lahko beremo v poročilu piranskih nadzornikov, s katerim so se svetniki zgolj seznanili, niso pa o njem glasovali, je bil postopek prodaje nepremičnin na naslovu Mirni kot 2 in 4 netransparenten. Občina ne poseduje ustrezne dokumentacije, na podlagi katere je nepremičnine uvrstila na javno dražbo, niti ne razpolaga z ocenami tveganja, sklepi in poročili o postopku ocenjevanja vrednosti nepremičnin, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti nujnost in smotrnost prodaje ter najvišjo vrednost nepremičnin.
Čeprav je občinski Urad za premoženjskopravne zadeve občino opozoril, da bi bilo bolje počakati na sporazum o določitvi pripadajočega stavbnega zemljišča in odločitev nepravdnega sodišča, šele potem pa bi nepremičnini vključili na javno dražbo, ker zakon zahteva, da se prodajajo le nepremičnine s pravno urejenim statusom, so – ugotavljajo nadzorniki – takratni direktor občinske uprave Aleš Buležan (iz osebnih razlogov je občino zapustil leta 2019), župan Peter Bossman in zunanji svetovalec Branko Kališnik ovrgli navedbe o tveganju brez ustrezne preučitve in obravnavanja zadeve.
Kot so nadzorniki zapisali v poročilu, je očitno naslednje: »Prodaja nepremičnin se je iz neznanih in nepojasnjenih razlogov dobesedno vsiljevala, kljub temu, da je občinski organ po Natali Gak (vodja občinskega urada za premoženjskopravne zadeve, op. a.) večkrat izpostavil tveganja, ki bi morala biti deležna podrobnejše obravnave.«
V zaključku poročila so nadzorniki zapisali, da se je občina oziroma nadzorovanec »odločil za izvedbo javne dražbe za navedene nepremičnine izključno z namenom, da morebitnemu kupcu pridobi premoženjsko korist za nižjo kupnino od dejanske vrednosti«.
Pomanjkanje ustrezne dokumentacije tudi pri poslovanju z Interakto
Ne dokumentacije, na podlagi katere je občina od leta 2013 oddala javna naročila podjetju Interakta, ne ustreznih sklepov o oddaji naročila, naročilnic in sklenjenih pogodb ni mogoče najti niti pri poslovanju občine z omenjenim podjetjem.
Poleg tega nadzorni odbor ugotavlja, da niti 123.690,18 evra, ki jih je občina plačala Interakti do leta 2021 za opravljene storitve, ni mogoče upravičiti z listinami. Po mnenju nadzornikov je očitno, da se je občina odločila za oddajo naročil podjetju Interakta izključno z namenom, da mu pridobi premoženjsko korist »za višjo vrednost od dejanske vrednosti«.
Kritike tudi do dela občinskih nadzornikov
Občinski nadzorniki so se na seji soočili tudi z očitki na svoje delo. Kritični so v Obalnih galerijah Piran, ki jih vodi Mara Ambrožič Verderber. Nadzorni odbor je namreč sprejel sklep o uvedbi izrednega nadzora nad celotnim poslovanjem Obalnih galerij Piran v letih 2022 in 2023. Vendar zahtevane dokumentacije, ki bi jo morali poslati iz Obalnih galerij Piran, niso prejeli. Razlog? Sklep o izvedbi nadzora nad Obalnimi galerijami naj ne bi upošteval vseh zakonskih zahtev, zato naj bi bil nezakonit.
Nadzor nad poslovanjem posameznega subjekta mora biti namreč opredeljen v samem programu dela nadzornega odbora, poleg tega morata biti določena kraj in razlog nadzora, opredeljene morajo biti nadzorovane osebe. Vsega tega nadzorni odbor občine Piran ob izdaji sklepa o predaji dokumentacije ni imel.
Po mnenju Nine Spremo nepravilnosti, ki jih izpostavljajo v Obalnih galerijah,»niso take narave, da bi lahko omejevale izvedbo nadzora«. Obenem je nadzorni odbor dopolnil program dela za letos in s to potezo izničil očitane mu pomanjkljivosti.
