Člani društva so na torkovem izrednem občnem zboru prodajo zavrnili. So pa v luči morebitnega oškodovanja podprli nadaljevanje revizije prenove Koče pri izviru Soče, zaradi katere se je društvo znašlo v finančnih težavah. Kot je pojasnil predsednik društva Egon Kepic, ki je vodenje prevzel marca, je društvo močno zadolženo in banki dolguje 630.000 evrov, kar je predvsem posledica letos zaključene obnove Koče pri izviru Soče. Poleg tega od 50.000 do 70.000 evrov društvo dolguje najemniku Erjavčeve koče za njeno obnovo.
Ni denarja za potrebno obnovo
Društvo od najemnin in prometa v kočah letno prejme okoli 200.000 evrov prihodkov. Letos je prejelo 75.000 evrov fiksne najemnine za Tičarjev dom, 30.000 evrov za Erjavčevo kočo, 40.000 evrov za Kočo pri izviru Soče, s Kočo na Golici pa je zaslužilo 55.000 evrov. Ob vračanju kreditov in stroških delovanja bo društvu letos ostalo 30.000 evrov, je navedel Kepic.
Pojasnil je, da bo na ta način prihodnjih sedem let denarja dovolj le za poplačilo dolgov in redno poslovanje, ne pa za obnovo dotrajanih koč, katerih nadaljnje obratovanje je brez vlaganj ogroženo. Koča na Golici potrebuje prenovo strehe, oken, terase in kuhinje, Erjavčeva koča potrebuje novo streho in prenovo kopalnic, Tičarjev dom pa sanacijo stenskih oblog in podov, menjavo oken in prenovo električne napeljave.
Dve koči pod hipoteko
Ker društvo nima rezerve pri zadolževanju, Kepica skrbi morebitna slaba sezona ali izreden dogodek, kakršna je bila inšpekcijska prepoved obratovanja Koče pri izviru Soče, ki je terjala prenovo koče. "Že minimalen izpad prihodka bi nam podrl celo piramido in lahko bi ostali brez Erjavčeve koče in Koče ob izviru Soče, ki sta pod hipoteko," je pojasnil Kepic. Težko finančno stanje je predstavil tudi vodstvu Planinske zveze Slovenije. "Vendar mi razen tega, da počakamo na morebitne razpise za prenovo koč, kaj drugega ni moglo predlagati," je pojasnil. Zato kot edino možnost vidi v prodaji Koče pri izviru Soče ali Tičarjevega doma, medtem ko o prodaji Erjavčeve koče in Koče na Golici zaradi zgodovinske vrednosti za društvo ni razmišljal.
Za Tičarjev dom je ponudbo dalo Planinsko društvo Ljubljana Matica, in sicer v višini 960.000 evrov oziroma v sodelovanju z BCR 1,1 milijona evrov. Milijon in 200.000 evrov, kolikor bi v društvu potrebovali za poplačilo dolgov in obnovo koč, pa je ponudil obstoječi najemnik doma Agencija Oskar.
Zavrnjen predlog za prodajo, Kepic odstopil
Ker bi morali prodajo koče potrditi člani društva, je Kepic sklical izredni občni zbor, ki pa je po dolgi razpravi predlog zavrnil. Za je glasovalo 12 prisotnih članov, proti pa 22. Člani so med drugim izpostavili, da je zagotovo mogoča racionalizacija poslovanja društva in da bi pred morebitno odločitvijo o prodaji potrebovali več konkretnih finančnih podatkov. Med drugim so opozorili tudi, da bi od prodaje morali plačati davek in da bi bilo smotrno interes za koče preveriti prek javnega razpisa.
Kepic je po zavrnitvi predloga odstopil z mesta predsednika društva in pojasnil, da sam drugačne rešitve nima. Od tistega dela članstva, ki je glasoval proti, pričakuje, da najde drugo vodstvo, ki bo morda lahko ponudilo drugačne rešitve. Sam bo društvo vodil do imenovanja novega predsednika, ki naj bi bil izbran najkasneje na marčevskem rednem občnem zboru.
Revizor ugotovil napake, zakaj sploh energetska sanacija?
So pa člani društva na torkovem izrednem občnem zboru obravnavali tudi izsledke revizije projekta obnove Koče pri izviru Soče, ki je zaradi podražitve društvo pahnila v težak finančni položaj. Revizor je ugotovil, da je bila celotna investicija napačno vodena in zastavljena, cene precej višje od tržnih, ekonomičnost dodatnih del pa vprašljiva.
Člani, ki so se med drugim spraševali, zakaj je bila sploh potrebna energetska sanacija koče, če je ta pozimi zaprta, so podprli predlog, da društvo naroči izdelavo revizije še sodnemu izvedencu. Na ta način bodo dobili oceno, ki bi jo morda lahko v prihodnje uporabili v odškodninski tožbi proti izvajalcu in nadzorniku del ter osebam, ki so vodile projekt.
Prodali bi tudi del planinske zgodovine
Občnega zbora PD Jesenice se je udeležil tudi predstavnik Planinske zveze Slovenije (PZS) Miro Eržen, ki je povedal, da v PZS nad prodajo koč niso preveč navdušeni. V tem primeru so bili še posebej zaskrbljeni, saj gre za zelo obiskano kočo v Triglavskem narodnem parku, potencialni kupec pa naj bi po njihovih informacijah verjetno ukinil status planinske koče, kar pomeni, da planinci ne bi imeli v njej več ugodnosti. "To bi bil dvakratni udarec za planinstvo," je dejal Eržen.
Članom društva je predlagal, da o prodaji še premislijo in pretehtajo vse možnosti. Takšne odločitve namreč nimajo posledic zgolj za društvo temveč za celotno planinsko organizacijo. "Koča je zrasla na ramenih številnih prostovoljcev in tu ne gre le za prodajo nekega običajnega objekta ampak tudi planinske zgodovine," je poudaril.
Številne koče so dotrajane
Pojasnil je, da so se v finančnih težavah znašala tudi že druga planinska društva. Številne koče so namreč dotrajane, investicije v prenovo in doseganje višjih ekoloških standardov pa visoke. Trenutno se govori o morebitni prodaji Ribniške koče na Pohorju, ki je Planinsko društvo Paloma ne more več vzdrževati in je tudi sosednja društva ne morejo prevzeti. "Trenutno je v najemu, če bo prišlo do prodaje, pa imamo vsaj zagotovila, da bo obstal status planinske koče," je povedal Eržen in dodal, da v tovrstnih primerih, ko neko društvo ni več samo zmožno upravljati koče, vedno iščejo drugo planinsko društvo, ki bi jo lahko prevzelo. "Želimo, da ti objekti ostajajo v planinski lasti," je izpostavil Eržen. Po njegovih besedah gre za infrastrukturo, ki so jo gradile pretekle generacije planincev. Prodaja koče komercialnemu kupcu pa prinaša velik vprašaj glede morebitne transformacije koče v drugačne namene.
PZS želi ohraniti status planinskih koč
O nameri društva glede prodaje Tičarjevega doma je prejšnji teden za STA spregovoril tudi podpredsednik PZS Martin Šolar, ki je pojasnil, da je v takšnih primerih želja PZS predvsem, da se ohrani status planinske koče. Planinska društva so sicer samostojni pravni subjekti in PZS vpliva na njihove odločitve nima, išče pa možnosti, da bi kočo prevzelo drugo planinsko društvo. V Sloveniji je tudi nekaj koč v zasebni lasti, ki imajo status planinske koče.
