Univerze namreč ocenjujejo na osnovi 18 različnih kriterijev, od zmogljivosti pri učenju (sem spada med drugim kompaktnost profesorjev), koliko dela opravijo na področju raziskovanja, kolikokrat jih uporabijo za citiranje v delih drugih študentov, koliko patentov so prijavile in še bi lahko naštevali. V raziskavi so sodelovali študenti, profesorji, akademiki, predstavniki vlad in strokovnjaki iz industrije. Vsega skupaj je sodelovalo 93.000 šolnikov, zbrali pa so 157 milijonov izjav, 18 milijonov različnih publikacij.
Stari kontinent izgublja
V letošnjem točkovanju so upoštevali 185 novih univerz, kot najpomembnejši del raziskave pa izpostavljajo, da so evropske univerze, čeravno so nekatere še vedno v samem vrhu, izgubile nekaj vpliva. Med 200 najboljšimi je tako le še 91 univerz s starega kontinenta, še lani jih je bilo 99. Največji padec so zaznali pri Nizozemski, saj ta država nima več svojega predstavnika med 50 najboljšimi. Slabo so se odrezale tudi univerze v Franciji in Švici. Po nekaj letih je med 200 najvplivnejšimi univerzami spet Finska. Še celo naša soseda Avstrija ima svojega predstavnika med 150 najboljšimi, Poljska pa ima kar 40 univerz z boljšim rezultatom. Lani so jih imeli le 37.
V Nemčiji je najbolj napredovala univerza v Münchnu, ki je na 26. mestu, na drugi strani pa jih je kar nekaj izgubilo na tej lestvici.
Medtem ko Evropa izgublja, veliko pridobiva Azija. Posebej Kitajska je izjemno agresivna, saj se vztrajno približujejo prvi deseterici. Napredujejo tudi univerze na Japonskem in v Južni Koreji. Zato ne preseneča podatek, da ima Azija vedno več svojih predstavnikov pri samem vrhu, in to že drugo leto zapored. Od 211 univerz, ki so bile prvič od leta 2021 vključene v raziskavo, jih je kar 60 odstotkov iz Azije in le 17 odstotkov iz Evrope. Barve Evrope zato dokaj dobro branijo univerze iz skandinavskih držav.
Še ena značilnost je bila v letošnjem točkovanju: znotraj Evrope so skoraj vse najbolje uvrščene univerze z zahoda. Vzhodna in južna Evropa na področju izobraževanja očitno še vedno nekoliko zaostajata.
Slovenija z dvema na polovici tabele
Kje pa je tukaj Slovenija? Univerzi v Ljubljani in Novi Gorici sta najvišje uvrščeni, v kategorijo med 801. in tisočim mestom, Maribor je med 1201. in 1500. mestom, univerza na Primorskem pa nad 1500. mestom. Če pa si ogledamo samo univerze južne Evrope, se je ljubljanska uvrstila na 44. mesto. Preostale so nad 73. mestom, ki ga zaseda Maribor. Najboljša »disciplina« ljubljanske univerza je pravo, v tem se je uvrstila med 201. in 250. univerzo na svetu.
Naše sosede so že zaradi velikosti in dolgoletne tradicije, ponekod stoletne, uvrščene precej višje. V Italiji se je najvišje uvrstila univerza v Bologni s 146. mestom, ki so jo ustanovili že leta 1088. Sedem od 55 univerz v tej državi je uvrščenih med najboljših 250.
V Avstriji se je najbolje odrezala univerza na Dunaju s 110. mestom, z devet mest boljšim rezultatom kot lani. To je tudi univerza z najdaljšim statusom v nemško govorečem delu Evrope; iz nje prihaja 16 Nobelovih nagrajencev. Zelo visoko, med 201. in 250. mestom, so se uvrstile medicinske fakultete v Gradcu, na Dunaju in Innsbrucku, krepko pred našimi najboljšimi pa je celo univerza v Celovcu.
Na Hrvaškem so sodelovali s tremi univerzami, splitska in zagrebška sta se uvrstili med 1201. in 1500. mestom, univerza na Reki pa nad 1500. mesto. Madžarska ima svojega predstavnika, univerzo Semmelweis v Budimpešti, v kategoriji med 251. in 300. mestom.
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
