Prisotnost bakterije

S prodajnih polic umaknili dimljeno postrv in atlantskega lososa

D.K.
10. 10. 2024, 08.05
Posodobljeno: 10. 10. 2024, 08.13
Deli članek:

Odgovorni nosilec živilske dejavnosti je obvestil Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) o pričetku izvajanja odpoklica dveh proizvodov dimljene ribe.

Profimedia
Fotografija je simbolična

Zaradi mikrobiološka tveganja prisotnost bakterije Listeria monocytogenes so odpoklicali dva proizvoda dimljene ribe.  Iz prodaje so umaknili dimljeno postrv – 4/5 rezin; Ronde des Mers; 100 g; z rokom uporabe do 7. 10. 2024; lot: 38910X253, ovalni žig: FR 29.027.500 CE; EAN koda: 3564700829233_02 ter dimljenega atlantskega lososa – 2 rezini; Bio Village; 65 g; z rokom uporabe do 11. 10. 2024; lot: 38943X257; ovalni žig: FR 29.027.500 CE; EAN koda: 3564707132893_06.

Distributer dimljene postrvi je E Leclerc Maribor, dimljenega atlantskega lososa pa E Leclerc Ljubljana. Država porekla je Francija. 

Če hranite doma omenjena izdelka, ju ne zaužijte, temveč zavrzite oz. vrnite na mesto nakupa.

UVHVVR
Odgovorni nosilec živilske dejavnosti je obvestil UVHVVR o pričetku izvajanja odpoklica dveh proizvodov dimljene ribe zaradi ugotovljene prisotnosti listerije.

Listerija spada med najodpornejše nesporogene bakterije

»Listerija (Listeria monocytogenes) je paličasta bakterija, ki je zelo razširjena v naravnem okolju. Najdemo jo v zemlji, vodi, odplakah, iztrebkih ljudi, domačih in divjih živalih (tudi ptic, rib, klopov, muh), pa tudi v številnih živilih. Bolezen, ki jo povzroča listerija, imenujemo listerioza. Listerioza je zoonoza (bolezen živali, ki se prenaša na ljudi). Med domačimi živalmi se okužba najpogosteje pojavlja pri drobnici, zbolijo pa tudi prašiči in govedo. Okužba pri živalih poteka praviloma kot težko sistemsko obolenje z vnetjem možganov in možganskih ovojnic, s septikemijo (prisotnost bakterij v krvi) in splavom pri brejih živalih. Za listeriozo pri človeku je značilno, da se običajno ne pojavlja v epidemični obliki, ampak posamično. Najpogostejši vir okužbe so živila. Čeprav je število ljudi, ki zboli za listeriozo zaradi okužbe z živili majhno, pa je listerioza eden od vodilnih vzrokov smrti v primerjavi z drugimi okužbami in zastrupitvami z živili,« so zapisali na straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

»V Evropi od začetka novega tisočletja v mnogih državah opažajo porast števila okužb z listerijo (Avstrija, Italija, Danska, Madžarska, Francija, Španija, Švedska). V Sloveniji je bilo v obdobju od leta 2005 do 2014 prijavljenih 80 primerov listerioze (dejansko število obolelih je verjetno bistveno večje), umrlo je 18 obolelih (tri ženske in 15 moških v starosti med 18 in 90 let). Listerija pogosto živi in raste v vlažnem, hladnem okolju (v hladilniku na onesnaženih površinah in živilih). To ni običajno za druge zdravju škodljive mikroorganizme v živilih, ki se praviloma pri temperaturi pod 5 °C ne razmnožujejo več. Listerija se namreč razmnožuje pri temperaturah od 4,4 °C do 44 °C, niti temperatura 0 °C razmnoževanja bakterij ne ustavi ampak le upočasni. Listerija se zelo lahko širi z neposrednim stikom živila z onesnaženo površino. Čeprav v hladilnik damo živilo, ki ni onesnaženo z listerijo, vendar ga shranimo na neprimeren način, lahko listerija, ki je v hladilniku, onesnaži živilo. Ker je odporna na visoke temperature in sušenje, spada med najodpornejše nesporogene bakterije. Uničita jo kuhanje in pasterizacija,« so pojasnili.