Kot je prvi poročal portal N1, je poslanec, nekdanji zunanji minister in kandidat SDS na zadnjih predsedniških volitvah svoji stranki poslal izstopno izjavo. Anže Logar je za pojasnila nedosegljiv, so pa v SDS potrdili prejem njegove izstopne izjave.
Na Logarjev izstop se je predsednik SDS Janez Janša odzval na družbenem omrežju X in delil korespondenco elektronske pošte. Iz nje je razvidno, da je Logar Janši sporočil, da je prišel do spoznanja, da je »čas za naslednji korak«. Janša pa je Logarja pozval, da odstopi kot poslanec in vrne svoj poslanski mandat.
»Ne znamo si predstavljati, da bi bil ta naslednji korak – kot začetek nečesa novega, velikega – obremenjen s prelomljeno dano in podpisano besedo ob kandidaturi v okraju, kjer niste imeli ne stalnega bivališča, ne rojstnega kraja in ne zaposlitve in kjer vam je delo stranke SDS skozi njeno zgodovino skupaj z napori sokandidatov v volilni enoti dejansko omogočilo izvolitev,« je zapisal prvak SDS.
Po porazu proti Nataši Pirc Musar v drugem krogu predsedniških volitev leta 2022 je Logar ustanovil društvo Platforma sodelovanja in odstopil kot predsednik sveta SDS, ki je najvišji organ stranke med obema kongresoma. Logar je bil tudi eden izmed trojice poslancev SDS, ki niso podpisali t. i. izjave zvestobe, da do konca mandata ne bodo izstopili iz stranke in poslanske skupine. Logar, Eva Irgl in Dejan Kaloh so nato ostali brez svojih mest v delovnih telesih državnega zbora, prav tako pa so se morali v veliki dvorani državnega zbora tudi presesti. Kot so prejšnji teden poročali v oddaji 24ur, tako Logar kot Irgl in Kaloh niso bili evidentirani kot kandidati za poslance na listi SDS za naslednje parlamentarne volitve.
V javnosti sicer že dalja časa krožijo namigi, da se Logar podaja na samostojno politično pot, a konkretnih potez, ki bi to potrjevale, vsaj do danes ni povlekel.
Je pa po pisanju časnika Večer eden izmed nekdanjih članov SDS, ki še vedno spremlja dogajanje na sedežu stranke na Trstenjakovi, opozoril, da »je okrog Logarja v zadnjem času ogromno enih spinov, ki jih nekateri nalašč širijo.«
Po poročanju N1 za zdaj sicer še ni jasno, ali bo Logar izstopil tudi iz poslanske skupine SDS. Zapusti jo namreč lahko le sam, izključiti iz poslanske skupine ga v SDS ne morejo.
Prav tako v največji opozicijski stranki od Logarja, vsaj glede na uveljavljeno sodno prakso, ne morejo izterjati finančnih sredstev, ki so jih v SDS namenili za njegovo kampanjo. Pogodba o kandidaturi za poslanca državnega zbora, ki jo je v odgovoru navedel Janša, mdr. namreč določa prav to – da poslanec SDS v primeru izstopa iz stranke vrne sorazmerni del v kampanjo vloženih strankarskih sredstev.
SDS se je v preteklosti na pogodbena določila sklicevala v primerih Zvonka Laha in Andreja Čuša leta 2016. Od obeh je SDS povrnitev sredstev zahtevala po sodni poti – s tožbo. Vrhovno sodišče je v Lahovem primeru leta 2021 nato v revizijskem postopku odločilo, da so finančne sankcije, ki izhajajo iz pogodbe, sklenjene med SDS in njenimi kandidati za poslance, v nasprotju z ustavno neodvisnostjo poslancev. To zagotavlja 82. člen ustave, ki se glasi: »Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila«.
Vrhovno sodišče je v razsodbi zapisalo, da se pravna neodvisnost oz. nevezanost poslanca od politične stranke, ki jo varuje omenjeni člen, »kaže v tem, da v primeru, ko poslanec ne sledi odločitvam stranke ali ne ravna v skladu z njenimi navodili in pričakovanji ali zaradi nestrinjanja z njenim programom in cilji celo izstopi iz stranke, njegov mandat ne preneha niti ni dolžan odstopiti kot poslanec«. Če bi stranka v odnosu do poslanca zahtevala drugače, bi to po mnenju vrhovnega sodišča pomenilo, da je bil poslanski mandat podeljen stranki oz. vezan na stranko, hkrati pa bi bilo to v nasprotju s pravico do izvrševanja na volitvah pridobljenega mandata. Pravne sankcije zoper poslanca, ki se ne podredi svoji stranki, tako sodišče, torej niso dopustne.
Logar je sicer poslanec tretji mandat, v državni zbor je bil prvič izvoljen leta 2014. V prvi in drugi vladi Janeza Janše je bil direktor vladnega urada za komuniciranje (UKOM), v tretji pa zunanji minister. Leta 2018 je Logar neuspešno kandidiral za župana Ljubljane, kjer je predsedoval tudi ljubljanskemu odboru SDS, a je po lokalnih volitvah leta 2021 odstopil s položaja.
