Boji na jugu Libanona

Izraelska operacija Severna puščica. "Najnevarnejše obdobje v zgodovini Libanona"

G.G./STA
1. 10. 2024, 10.39
Posodobljeno: 1. 10. 2024, 10.53
Deli članek:

Izraelska vojska je ponoči vstopila na ozemlje južnega Libanona. Trdijo, da izvajajo omejene kopenske operacije, s katerimi želijo uničiti infrastrukturo libanonskega oboroženega gibanja Hezbolah.

Profimedia
Izraelska kopenska vojska želi uničiti "napadalno infrastrukturo" Hezbolaha.

Izraelska operacija, imenovana Severna puščica, je prvi tovrstni napad na libanonsko ozemlje po vojni leta 2006, sicer pa četrto "posredovanje" v Libanonu. Izraelska vojska je danes sporočila, da na jugu Libanona potekajo intenzivni boji, kot je v sporočilu v arabskem jeziku na Telegramu zapisal njen tiskovni predstavnik Avičaj Adrae. "Zaradi varnosti vas prosimo, da ne potujete z vozili od severa proti jugu reke Litani," je še sporočil prebivalcem Libanona. Reka Litani prečka skoraj celotno ozemlje Libanona od vzhoda proti zahodu, kjer se izlije v Sredozemsko morje, od meje med Libanonom in Izraelom pa jo na različnih točkah loči nekje med 20 in 40 kilometrov.

Gibanje Hezbolah je medtem danes sporočilo, da so z raketami napadli izraelske vojake v okolici krajev Avivim in Metula na severu Izraela ob libanonski meji.

Izraelsko kopensko operacijo v Libanonu so sicer podprle tudi ZDA. Obrambni minister Lloyd Austin je po pogovoru z izraelskim kolegom Joavom Galantom na omrežju X sporočil, da sta se "strinjala o potrebi po odstranitvi napadalne infrastrukture ob meji, da libanonski Hezbolah ne bo mogel izvesti napadov na severne skupnosti Izraela v slogu 7. oktobra". Austin je ob tem posvaril Iran pred "resnimi posledicami", če bi v odgovor na izraelske napade na gibanje Hezbolah neposredno napadel Izrael. "Združene države so dobro pripravljene za obrambo ameriškega osebja, partnerjev in zaveznikov pred grožnjami Irana in terorističnih organizacij, ki jih podpira Iran," je sporočil.

Izrael je poleg operacij ob libanonski meji ponoči izvedel tudi več zračnih napadov na južni del Bejruta in na begunsko taborišče blizu mesta Sidon južno od libanonske prestolnice, kjer naj bi bila tarča družina poveljnika libanonske veje oboroženega krila palestinskega gibanja Fatah. Več smrtonosnih napadov je izraelska vojska izvedla tudi v sirski prestolnici Damask, od koder poročajo o najmanj treh ubitih in devetih ranjenih civilistih.

Profimedia
Zračni napadi na Bejrut.

Najnevarneješe obdobje za Libanon

Izrael je tako ob podpori ZDA znova prezrl poziv k prekinitvi ognja in deeskalaciji razmer, ki so ga po ponedeljkovem neformalnem srečanju izrazili zunanji ministri EU, pred tem pa tudi nekateri drugi svetovni voditelji in generalni sekretar Združenih narodov.
V luči izraelskih napadov na Libanon, ki so se okrepili pred tednom dni in zahtevali že več sto življenj, še naprej potekajo tudi obsežne evakuacije in razseljevanje. Po podatkih ZN je znotraj države razseljenih več kot 200.000 ljudi, še več kot 100.000 pa jih je pobegnilo v sosednjo Sirijo. Libanonski premier Nadžib Mikati je pozval ZN in druge morebitne donatorje, naj zagotovijo pomoč razseljenim. Dodal je, da je država pred "enim najnevarnejših obdobij v zgodovini".

Ob začetku izraelskih kopenskih operacij je medtem več držav, vključno s Kanado in Veliko Britanijo, danes začelo organizirati evakuacijske lete iz Libanona za svoje državljane. Nemški letalski prevoznik Lufthansa pa je podaljšal prekinitev letov v Bejrut do 30. novembra.