Evropska agencija za varnost hrane EFSA tako že tretje leto zapored izvaja kampanjo #Safe2Eat, s katero opozarja tudi na tveganja, ki jih živilski odpadki predstavljajo za varnost hrane v Evropi. Zavržena hrana je eden ključnih izzivov v EU, kjer letno zavržemo več kot 58 milijonov ton hrane. Slovenija sicer zavrže najmanj hrane na prebivalca, približno 72 kilogramov na osebo, skrbi pa podatek, da je kar 27 kilogramov od te hrane še užitne.
Najmanj gospodarna so gospodinjstva
Vsega skupaj pa na leto zavržemo že več kot 151.000 ton hrane, od tega je je 40 odstotkov še užitne, preostanek pa obsegajo neužitni deli, kot so kosti in koščice, olupki ter jajčne in druge lupine oziroma luščine. Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, skoraj polovica, sledijo gostinstvo in strežba hrane s 37, trgovina z živili z devetimi in proizvodnja hrane s sedmimi odstotki. V sami proizvodni verigi, od kmetijstva dalje, se zavrže le 0,05 odstotka hrane.
Na SURS navajajo, da so večino odpadne hrane predelali aerobno v kompostarnah in anaerobno v bioplinarnah, v vsakih po 39 odstotkov. V obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo 21 odstotkov odpadne hrane. Manj kot en odstotek celotne količine pa je bil obdelan na druge načine, na primer sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave.
Največ je zelenjave in sadja
V letu 2023 je to pomenilo več kot 72 kilogramov odpadne hrane na prebivalca Slovenije, od tega kar 27 kg še užitne hrane. Hrana pa postaja tudi velik socialni problem. Po podatkih EFSA si več kot 37 milijonov ljudi v EU vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka. Po podatkih ministrstva za okolje naj bi slovenska gospodinjstva zavrgla največ zelenjave, sledi ji sadje, za oboje je po svoje razumljivo, veliko pa zavržemo tudi mesa in mesnih izdelkov. Na koncu te »verige« pa najdemo kruh in pekovske izdelke.
Konec koncev pa to ni tako poceni. Odpadna hrana v povprečnem gospodinjstvu predstavlja več kot 10 odstotkov vseh odpadkov, in če na leto gospodinjstvo samo za hrano in brezalkoholne pijače po podatkih SURS porabi povprečno malo več kot 4000 evrov, je s hrano tako zavrglo 400 evrov. Pri sedanjih cenah hrane je za marsikoga to nedopustno in nerazumljivo.
Hrana sama pa pri Slovencih predstavlja 15 odstotkov vseh izdatkov za življenjske potrebščine. V letu 2022, vmes vemo, kako so se gibale cene, smo na primer za meso in mesne pripravke porabili največ, skoraj 900 evrov, sledili so izdatki za žita in žitne izdelke (650 evrov) ter za predpripravljeno hrano (več kot 500 evrov).
Iz odpadne hrane je možno rešiti marsikaj
Odvržena hrana je posredno in tudi neposredno tretji največji povzročitelj toplogrednih plinov. Skupaj s hrano zavržemo tudi celo vrsto naravnih virov in energije, med katerimi je zelo pomembna voda. Na ravni Evropske unije letno porabimo toliko vode za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, kolikor je je v treh Ženevskih ali pa v kar 267 Bohinjskih jezerih.
Strokovnjaki pravijo, da količino zavržene hrane lahko zmanjšamo že z nekaj ustvarjalnosti, na primer tako, da ostanke obrokov spremenimo v okusne jedi, s čimer ne le zmanjšamo količino odpadkov, ampak hkrati prihranimo denar. Pomaga tudi načrtovanje obrokov vnaprej in nakupovanje zgolj tistih živil, ki jih resnično potrebujemo, ter pravilno shranjevanje hrane, da ohranimo njeno svežino.
S hrano bi lahko bili bolj previdni
Kar 33 odstotkov hrane, ki jo pri nas v trgovinah kupi povprečen kupec, konča v smeteh celo neuporabljene. Pri Mercatorju na primer pravijo, da iz prodaje odstranijo največ svežih nepakiranih živil, torej sadja in zelenjave, kruha in pekovskih izdelkov ter mesnih izdelkov. Gre torej dejansko za odpadke, ki niso več ne primerni ne varni za uživanje. »Hrane ni dovoljeno kar deliti. Tudi prostovoljci humanitarnih organizacij, ki donirano hrano prevzamejo in jo naprej razdelijo upravičencem, morajo biti za to posebej usposobljeni,« še dodajajo pri Mercatorju.
Za bolj lokalno v gostilnah
A ne le trgovci, odpadne hrane, ki obremenjuje ne le posamezno gospodinjstvo, ampak kar celo gospodarstvo, se zavedajo tudi pri Ekologih brez meja. V gostinstvu in strežbi hrane naj bi po nekaterih podatkih zavrgli do 30 odstotkov svoje hrane, bodisi zaradi pretečenih rokov trajanja do tega, da ta hrana ni prišla na krožnike njihovih strank.
Ravno v okviru obeleževanja dneva odpadne zavržene hrane pozivajo tudi gostilne in restavracije k manj zavržene in bolj trajnostne hrane na njihovih krožnikih. Z usmerjenimi akcijami in ozaveščanjem so ponekod po svetu že uspeli količino te hrane prepoloviti, na drugi strani pa slovenske ponudnike pozivajo k večji izbiri sezonskih in predvsem lokalnih virov hrane.
