Urgenca Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je sestavljena iz urgentnega kirurškega bloka, kjer obravnavajo poškodbe in nujna kirurška stanja, ter internistične prve pomoči (IPP), kjer denimo obravnavajo bolnike s srčnim zastojem, notranjimi krvavitvami, zastrupitvami, motnjami srčnega ritma, odpovedjo dihanja ali drugimi zdravstvenimi težavami. Ob tem v prostorih ljubljanske urgence deluje tudi splošna nujna medicinska pomoč (NMP), ki jo izvaja Zdravstveni dom (ZD) Ljubljana, kjer prav tako obravnavajo nujna stanja.
Poleg tega imajo nekatere klinike UKC Ljubljane svoje urgentne ambulante, ki delujejo na različnih lokacijah, ločeno od urgence UKC. Svojo urgentno ambulanto imajo med drugim infekcijska klinika, očesna klinika, pa tudi nevrološka klinika.
Po nekaterih informacijah imajo reševalne službe iz okoliških krajev zato občasno težave in so v dilemi, kam pripeljati nujnega bolnika, če ni povsem jasno, kaj je vzrok njegovih zdravstvenih težav.
V UKC Ljubljana opozarjajo na vse večji priliv bolnikov
Za optimalno delovanje zdravstvenega sistema je nujno, da so v zagotavljanje NMP vključene vse ravni zdravstvenega varstva, so za STA poudarili v UKC Ljubljana. Namen urgentne dejavnosti pa je predvsem obravnava bolnikov, ki so huje poškodovani oziroma zaradi nenadno na novo nastale oziroma poslabšane kronične bolezni življenjsko ogroženi, so pojasnili.
Dodali so, da že nekaj časa opažajo počasno rast priliva bolnikov na ljubljansko urgenco, ki pod isto streho poleg specialističnih urgentnih dejavnosti med drugim zagotavlja tudi delovanje splošne NMP, ki je sicer v domeni primarne ravni, torej ZD Ljubljana.
V tako ambulanto lahko na primer pridejo bolniki, ki se jim je zdravstveno stanje poslabšalo izven delovnega časa njihovega osebnega zdravnika oziroma sami menijo, da potrebujejo pregled pri zdravniku. Vsi ti pa trenutno prihajajo na urgenco in vedno pogosteje znatno podaljšujejo čakanje in obravnavo bolnikov, ki zares nujno potrebujejo oskrbo. Zato bi bila sistemska sprememba smiselna, so poudarili v UKC.
Po njihovih navedbah se s problemom soočajo tudi v tujini, kjer so oblikovali določene rešitve. Na Dunaju so na primer na primarni ravni zdravstva uvedli posebno ambulantno službo, v kateri dežurajo zdravniki s primarne ravni celotne regije.
Na Nizozemskem pa so oblikovali sistemska pravila, na osnovi katerih ob prezasedenosti določenih urgentnih centrov dispečerski center reševalna vozila z bolniki usmerja v tiste centre, ki imajo takrat v obravnavi manj bolnikov. Ob prekomernem naraščanju števila obravnav pa lahko urgentni center začasno tudi zaprejo in bolnike preusmerjajo v druge najbližje centre.
"Medtem, ko se pri nas bolnike usmerja na urgenco zgolj z napisanimi napotnicami, se tam (osebni) zdravnik na primarni ravni z dežurnim specialistom na urgenci predhodno posvetuje in dogovori o tem, ali je napotitev na urgenco sploh potrebna oziroma upravičena. Tako na urgenco pridejo v večjem deležu bolniki, ki to res potrebujejo," so navedli.
Menijo, da bi bilo treba izkušnje nekaterih dobrih praks iz tujine upoštevati tudi pri preoblikovanju sistema v Sloveniji. To namreč ne more pomeniti, da bi se dejavnost splošne NMP s primarne ravni v celoti preselila v klinični center, saj bi to lahko slej ko prej pomenilo tudi kolaps sistema, so opozorili.
Trenutno pa v ljubljanskem UKC prenavljajo označevanje na urgenci, da bo uporabniku prijaznejša. Prav tako je v teku drugi del obnove urgentnega kirurškega bloka.
Enotna urgenca bi bila za bolnike varnejša
Predsednik Slovenskega združenja za urgentno medicino Marko Zelinka, ki je sicer zaposlen v splošni nujni medicinski pomoči ZD Ljubljana, je za STA povedal, da je združitev različnih enot ljubljanske urgence nujna.
"Dokler deluje urgentni center oziroma urgenca na način, da specialisti med seboj večinoma komuniciramo s pomočjo napotnic in predajamo bolnike eden drugemu od vrata do vrat ... To je rezultat, ker ni en enoten center," je pojasnil. Bolniki tako pogosto potujejo z ene klinike UKC Ljubljana do druge, je dodal. Enotna ni niti triaža bolnikov - splošna nujna medicinska pomoč ZD Ljubljana, internistična prva pomoč in urgentni kirurški blok imajo namreč vsak svojo.
Bolnik, ki potrebuje nujno zdravstveno obravnavo, bi moral v Ljubljani po mnenju Zelinke priti na enotno urgentno mesto, kjer bi se ob njem izmenjevali zdravniki, bolniku pa ne bi bilo treba krožiti med različnimi enotami oziroma ustanovami. To bi bilo za bolnike tudi varneje, saj vsak transport oziroma predaja bolnika predstavlja določeno tveganje, je opozoril.
Za združitvijo ljubljanske urgence po njegovih besedah stojijo tudi drugi tam zaposleni zdravniki. Ob poenotenju bi namreč verjetno lahko zmanjšali število dežurstev, saj ne bi več pokrivali različnih delovišč hkrati.
Ob tem je izpostavil, da so nedavno umaknili urgentni center iz statuta UKC Ljubljana. "O kakšnem združevanju govorimo, ne vem. Ker tudi če bi se združili, se zdaj nimamo v kaj združiti," je dejal.
"Razlog je v tem, da urgentni center ni zaživel kot organizacijska enota. Nujno medicinsko pomoč tako še naprej izvajamo v okviru obstoječih organizacijskih enot," so navedli v UKC Ljubljana.
Odločitev glede možnosti združitve po sestanku
V ZD Ljubljana so za STA poudarili, da ne vedo, zakaj ne pride do združitve. Zdi se jim smiselna in jo podpirajo. Ob tem so pojasnili, da so urgentni centri projekt ministrstva za zdravje, ki bo odločilo o združitvi.
Da je združitev dejavnosti urgence pod okriljem UKC Ljubljana smiselna in strokovno utemeljena, so prepričani tudi na ministrstvu, kjer pa so opozorili, da je treba za optimalno funkcioniranje dejavnosti najprej zagotoviti ustrezne pogoje.
Za STA so napovedali, da bodo v okviru predvidenih zakonodajnih sprememb in aktivnosti urejanja mreže NMP z vodstvi obeh institucij izvedli sestanek, "kjer bo sprejeta odločitev o prenosu in predvideni časovni realizaciji".
Pogovori o združitvi že v časih prejšnjega ministra za zdravje
Ljubljanski župan Zoran Janković in takratni minister za zdravje Danijel Bešič Loredan sta novembra 2022 podpisala dogovor o načinu zagotavljanja zdravstvenega varstva na primarni ravni na območju ljubljanske mestne občine. Podpisani dogovor je predvidel, da strani podpišeta sporazum o prenosu izvajanja NMP z ZD Ljubljana na UKC Ljubljana, oziroma skupno izvajanje NMP.
Do prenosa ni prišlo, so pa v ZD Ljubljana s 1. aprilom 2023 ustanovili enoto za bolezni, da bi pomagali razbremeniti internistično prvo pomoč.
