Vladi in sindikatom javnega sektorja je v ponedeljek ponoči uspelo predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju uskladiti do te mere, da sta včeraj obe strani pristopili k podpisu izjave o stopnji usklajenosti besedila. Izjava je del zakonskega predloga, ki naj bi ga vlada še ta teden poslala v državni zbor. K podpisu izjave mora po dogovoru iz leta 2022 pristopiti primarna večina, kar pomeni, da jo mora podpisati 24 od skupno 46 reprezentativnih sindikatov. Odprt ostaja le še člen o ohranitvi plačnih razredov napredovanj zaradi odprave plačnega stropa, ki bo finalizacijo doživel skozi parlamentarni postopek. Prav tako se bodo nadaljevala pogajanja po plačnih stebrih, kjer določajo uvrstitve delovnih mest na novo plačno lestvico.
Nad ministri tudi podpredsednik vlade
Nova plačna lestvica je del novega sistemskega zakona. Določeno je, da bo razmerje med najnižjim plačnim razredom, v višini letošnje minimalne plače, to je 1253,90 evra bruto, in najvišjim, 67. plačnim razredom, vrednim 8821,04 evra bruto, ena proti sedem. Razlika med plačnimi razredi bo namesto dosedanjih štirih odstotkov tri odstotke. V najvišji plačni razred bodo, kot velja že zdaj, uvrščeni trije najpomembnejši ljudje v državi po protokolu, predsednica republike, predsednica državnega zbora in predsednik vlade. Osnovna plača se jim bo dvignila za 45 odstotkov. V najvišji plačni razred bo uvrščen tudi predsednik vrhovnega sodišča.
Uvrstitve funkcionarjev na plačno lestvico so del predloga sistemskega plačnega zakona. O njihovih plačah se vlada ni pogajala s sindikati javnega sektorja, temveč z institucijami, ki jih vodijo funkcionarji, ti pa segajo od izvršilne, zakonodajne, pravosodne oblasti do tako imenovanih predstojnikov neodvisnih institucij in tudi lokalne samouprave. Zadnji vladni predlog, ki smo ga pridobili – dopuščamo, da bi lahko bil predlog pred vladno potrditvijo pri katerem od funkcionarjev deležen kozmetičnega popravka, a bistvenih odstopanj ne bo –, kaže, da se bodo plače funkcionarjev do leta 2028, ko naj bi se dvigi plač v celoti realizirali, dvignile od 20 pa vse do 70 odstotkov. Najnižjega dviga, 21 odstotkov, bodo deležni člani fiskalnega sveta, ki naj bi imeli po novem 5832 evrov bruto plače, medtem ko bo najvišjega, 76-odstotnega, deležen predsednik protikorupcijske komisije (KPK). 72-odstotnega dviga bodo deležni najnižje uvrščeni okrajni in okrožni sodniki. Da je treba odpraviti protiustavnost sodniških plač v primerjavi s poslanskimi, je ustavno sodišče zakonodajalcu naložilo že pred časom. Odzivi pa bodo pokazali, ali je ta primerljivost dosežena ali ne.
Dvigi v šestih obrokih
Le odstotek manj od najnižje plačanih okrajnih in okrožnih sodnikov, in sicer za 71 odstotkov, se bo plača dvignila mariborskemu županu Saši Arsenoviću. Ta bo s 1. januarjem 2025, ko bo izplačan prvi dvig vključno z odpravo nesorazmerij, k sedanji osnovni plači, ki znaša 4448 evrov bruto, dobil 12 odstotkov od 3100 evrov, za kolikor bo leta 2028 v celoti višja plača mariborskega župana, ki bo takrat prejel 7600 evrov bruto osnove. V treh letih bodo dvige izvedli v šestih obrokih, in sicer v 12- oziroma 15-odstotnih deležih, pri čemer je v predlogu zakona določen ključ, po katerem bodo tisti, ki bodo deležni manjših dvigov, celotnega dviga plače deležni bistveno prej kot pred letom 2028.
Plače ministrov bodo višje za od 37 do 40 odstotkov, pri čemer se uvaja nova uvrstitev, podpredsednik vlade. Ti – običajno predsedniki koalicijskih strank – bodo uvrščeni dva razreda višje od najbolje plačanega ministra. Njihova plača bo 8315 evrov bruto, tako kot tudi predsednika državnega sveta, ki bo deležen 42-odstotnega dviga.
Višje bodo tudi plače poslancev, in sicer za od 44 do 50 odstotkov. Podpredsedniki državnega zbora bodo uvrščeni v 63. plačni razred, tako kot najvišje uvrščeni poslanci. Do leta 2028 se jim bo plača dvignila za 50 odstotkov, s 5412 evrov bruto na 7837 evrov bruto osnove.
Najbrž pa bo še kakšen evro višja, saj je v novem sistemskem zakonu predvideno tudi v času izvajanja reforme delno usklajevanje z rastjo življenjskih stroškov. V prihodnjem letu tega usklajevanja sicer ne bo, v letu 2026 le, če bo ta višja od 1,8 odstotka, in še to le za razliko med dejansko inflacijo v predhodnem letu in 1,8 odstotka. Leta 2027 bo meja, da bi se plače delno uskladile z inflacijo, pri 1,6 odstotka in v letu 2028 en odstotek.
