"Pozivamo k čimprejšnjemu izvajanju resolucije 1701 in izpostavljamo potrebo po zadržanosti. Prekinitev ognja potrebujemo takoj, saj je treba tlakovati pot k trajnemu miru v regiji. Libanon ne sme postati naslednja Gaza," je na omrežju X zapisalo ministrstvo, ki je z resolucijo mislilo poziv Varnostnega sveta ZN h končanju sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom.
Izrael je danes izvedel enega najobsežnejših napadov na Hezbolah na jugu in vzhodu Libanona. Skupno so zadeli več kot 1300 ciljev. V napadih pa je bilo ubitih najmanj 356 ljudi, od tega 24 otrok, še več kot 1200 jih je bilo ranjenih.
Gibanje se je odzvalo s povračilnimi napadi na Izrael, ki so med drugim sprožili sirene v Haifi, kjer so se številni zatekli v zatočišča.
Trenutno stanje v Libanonu
Izraelska vojska je po lastnih navedbah napadla okoli 1300 ciljev Hezbolaha v Libanonu. Pred tem je prebivalce območij, na katerih naj bi se nahajali objekti Hezbolaha, s telefonskimi klici in sporočili pozvala k evakuaciji. Po podatkih libanonskega telekomunikacijskega podjetja Ogero je bilo opravljenih več kot 80.000 klicev, ki jih je podjetje označilo za psihološko vojno.
V napadih je bilo ubitih 356 ljudi, med mrtvimi je tudi 24 otrok in več deset žensk. Na tisoče družin je razseljenih, tarča napadov so med drugim bila dva reševalna vozila, gasilsko vozilo in zdravstveni center. Skupno je bilo v izraelskih napadih v manj kot tednu dni ranjenih približno 5000 ljudi, je povedal libanonski minister za zdravje.
Več tisoč ljudi zaradi napadov beži z juga Libanona. Na cestah, ki povezujejo južno mesto Tir z Bejrutom, so denimo nastale dolge kolone vozil. Libanonske oblasti pa so več šol v Bejrutu, Tripoliju ter vzhodnem in južnem Libanonu spremenile v zatočišča za razseljene ljudi.
Tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari je libanonskim državljanom svetoval, naj se "držijo proč od ciljev" Hezbolaha, in dodal, da se bodo napadi na gibanje nadaljevali tudi v prihodnje. Kmalu po prvotnih napadih je napovedal še, da bo Izrael povečal obseg zračnih napadov na cilje Hezbolaha v Libanonu.
Libanonski mediji so nato poročali o novih izraelskih napadih na vzhod države, pa tudi na prestolnico Bejrut. Kot je pojasnil vir blizu Hezbolaha, je bil tarča napada na Bejrut poveljnik gibanja v južnem Libanonu Ali Karake.
V odziv so borci Hezbolaha napadli položaje izraelske vojske na severu Izraela. Napade je potrdila izraelska vojska, ki je dodala, da je zračna obramba več izstrelkov prestregla, nekaj raket pa je padlo na odprta območja. Sirene, ki opozarjajo na možnost zračnega napada, so se med drugim oglasile v pristaniškem mestu Haifa, pa tudi na Zahodnem bregu.
Tudi šiitske milice v Iraku so po lastnih navedbah izvedle napad z brezpilotnimi letalniki na izraelsko izvidniško bazo brigade Golani. Ob tem so napovedale, da bodo napade v prihodnje okrepili.
Zaradi zaostritve spopadov med izraelsko vojsko in Hezbolahom je izraelska vlada za vso državo razglasila izredne razmere. Te naj bi bile v veljavi do ponedeljka.
Več držav je sicer že v nedeljo izrazilo zaskrbljenost nad stopnjevanjem sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom. Zaostrovanje razmer ni v najboljšem interesu Izraela, je denimo sporočila Bela hiša. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je posvaril na nevarnost, da bi se Libanon lahko spremenil v drugo Gazo, zaskrbljenost pa so izrazili tudi v Bruslju in Londonu.
Libanonski premier Nadžib Mikati je medtem danes izraelsko vojaško kampanjo označil za uničevalni načrt ter Generalno skupščino ZN in druge vplivne države pozval k ukrepanju.
Ameriški predsednik Joe Biden je zagotovil, da si ZDA prizadevajo za zmanjšanje napetost v Libanonu. Iz Pentagona pa so sporočili, da bodo na Bližnji vzhod poslali manjšo število dodatnih vojakov. Trenutno je v regiji okoli 40.000 uslužbencev ameriške vojske. Turčija je opozorila, da bi izraelski napadi na Libanon lahko celoten Bližnji vzhod potegnili v kaos. Tudi Egipt je posvaril pred obsežno regionalno vojno ter velesile in Varnostni svet ZN pozval, naj nemudoma posredujejo in ustavijo nevarno izraelsko eskalacijo v Libanonu. Irak pa je zahteval nujno srečanje arabskih držav v Generalni skupščini ZN.
Rusija je stopnjevanje spopadov med Izraelom in Hezbolahom označila za izjemno zaskrbljujoče. Iraški šiitski verski voditelj ajatola Ali Sistani pa je pozval h končanju izraelske agresije na Libanon. Tudi misija ZN v Libanonu je pozvala k umiritvi razmer in zaščiti civilistov. Opozorili so, da napadi na civiliste ne predstavljajo le kršitve mednarodnega prava, ampak gre lahko tudi za vojne zločine.
Iranski predsednik Masud Pezeškian je medtem Izrael obtožil, da si prizadeva za širši konflikt v regiji. Ob tem je spomnil na pozive Zahoda, naj se Iran ne odzove na izraelske napade, da ne bi ogrozil prizadevanj za prekinitev ognja v Gazi. "Poskušali smo, da se ne bi odzvali. Vedno znova so nam govorili, da je mir na dosegu roke, morda čez kakšen teden. Vendar tega miru nikoli nismo dosegli. Izrael vsak dan izvaja več grozodejstev in pobija vse več ljudi," je dodal.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je naznanil spremembo varnostnega ravnovesja ob meji z Libanonom in poudaril, da je izraelska politika taka, da preprečuje grožnje in ne čaka nanje. Libanonce je tudi posvaril, naj se umaknejo pred nevarnostjo. "Prosim, umaknite se z nevarne poti. Ko bo naša operacija končana, se boste lahko varno vrnili na svoje domove," je dejal.
Poudaril je, da je Hezbolah tisti, ki je ogrozil varnost Libanoncev. "Hezbolah vas uporablja kot živi ščit. Ne dovolite, da Hezbolah ogrozi vaša življenja in življenja vaših bližnjih," je še dodal.
