Oktobra bo po večkratni odložitvi končno zaživela reforma obračuna omrežnine za električno energijo. Namesto višje in nižje tarife, kot smo ju poznali doslej, reforma uvaja časovne bloke z različnimi tarifami. Čez dan bodo tako v veljavi trije časovni bloki, čez celo leto pa pet časovnih blokov, odvisno od sezone (glej shemo). Na Agenciji za energijo, ki je pripravila reformo, želijo z njo spodbuditi gospodinjstva, da bi odjem elektrike premaknila v čas nižje obremenitve omrežja, ko bo tudi omrežninska postavka nižja. S takšnim vzorcem delovanja tako imenovanih aktivnih odjemalcev bi med drugim lahko omogočili priključevanje več naprav, kakršne so sončne elektrarne, toplotne črpalke in polnilnice za električne avtomobile, v omrežje.
Podlaga za obračun omrežnine bo dogovorjena obračunska moč, pri čemer so bila gospodinjstva na računih za elektriko že obveščena, kakšna naj bi bila glede na preteklo porabo predvidoma njihova dogovorjena obračunska moč v posameznem časovnem bloku. Če bo dejanska poraba od tega odstopala, bo mogoče kasneje obračunsko moč temu prilagoditi.
Godina: Na letni ravni bo večina plačala manj
V dveletnem prehodnem obdobju presežna moč odjemalcem ne bo obračunana, se bo pa sicer novi obračun omrežnine že poznal na oktobrskih položnicah za elektriko, pojasnjuje direktorica Agencije za energijo Duška Godina: »Na letni ravni bo večina gospodinjstev plačala nekoliko manj. V nižji sezoni bodo plačali manj kot doslej, v višji sezoni pa nekoliko več. Po grobih izračunih bo imel značilni gospodinjski odjemalec, ki zdaj plačuje 8 kW obračunske moči in je porabil 4000 kWh električne energije, v nižji sezoni, ki traja osem mesecev, za približno 7 do 8 evrov nižji račun za omrežnino. V višji sezoni, ki traja le štiri mesece, pa bo račun za približno 8 evrov višji.« Pri tem poudarja, da bo treba stroške za omrežnino primerjati na letni ravni. Novembra bodo odjemalci električne energije prejeli položnice za oktober, ki je zadnji mesec nižje sezone, zato bo sprva račun za omrežnino za tipičnega odjemalca nekoliko nižji. Decembra bo sledila položnica za november, torej prvi mesec višje sezone, ko bo račun za povprečnega odjemalca nekoliko višji.
Godina poudarja, da so odjemalci na računih za elektriko, in sicer za junij, julij, avgust in september, že bili seznanjeni z dogovorjenimi obračunskimi močmi, in priporoča vsem odjemalcem, da v prehodnem obdobju teh moči ne spreminjajo, temveč naj zgolj spremljajo svojo porabo, navade in podatke na računu. V primeru spremembe obračunske moči pred iztekom prehodnega obdobja se namreč prehodno obdobje konča in bodo gospodinjstvom, v katerih bi se odločili za tak prehod, takoj zaračunani tudi morebitni presežki. »Tudi če se recimo vmes odločijo za nakup toplotne črpalke, priporočamo, da obračunske moči do izteka prehodnega obdobja ne spreminjajo. Naš cilj je, da odjemalci v teh dveh letih spoznajo nov sistem, pa tudi svoje navade in porabo električne energije,« pravi Godina. Gospodinjstva bodo lahko sicer obračunsko moč vmes spreminjala v dogovoru z elektrooperaterji. Točne tarife za posamezno skupino uporabnikov v določenem časovnem bloku so navedene na spletni strani Uro.si, kjer je najti tudi vse druge informacije v zvezi z omrežninsko reformo.
Vsi odjemalci naj plačajo pošteno
Gospodinjstva so pred kratkim prejela tudi brošuro z osnovnimi informacijami o reformi. V tej je med drugim navedeno, da bo večina tistih, ki imajo na strehi sončno elektrarno in so vključeni v shemo letnega merjenja porabe (net metering), po novem plačevala več omrežnine za moč kot doslej, kar je na družbenih omrežjih sprožilo negodovanje nekaterih lastnikov sončnih elektrarn. »Net metering je bil v začetku zamišljen kot nekakšna spodbuda in tisti, ki so se takrat vključili v to shemo, bodo še vedno imeli korist iz naslova proizvedene električne energije. Če bodo proizvedli več, kot bodo porabili, ne bodo plačali energije in tudi omrežnine za energijo ne. Bodo pa plačali več iz naslova moči,« glede tega pojasnjuje Godina. Kot pravi, gre pri teh gospodinjstvih večinoma za bolj elektrificirane in intenzivnejše energetske porabnike: »Mnogi med njimi so prešli na toplotne črpalke, številni imajo doma tudi električna vozila in polnilnice ali druge energetsko intenzivne porabnike. Tako dosegajo višje moči in so od omrežja zelo odvisni tudi pozimi. Net metering je dal pri tem napačen signal, da lahko nekdo porabi elektrike, kolikor hoče, a na drugi strani mora nekdo drug plačati stroške omrežja namesto njega. Če je omrežje preobremenjeno, je to signal za njegovi vzdrževanje in jačanje, kar pomeni tudi stroške. Zato mora vsak plačati v skladu s tem, koliko sam obremenjuje omrežje.«
Tem odjemalcem ni mogel nihče zagotoviti, da se omrežnina ne bo nikoli spremenila, pravi Godina: »Vsekakor jim agencija ni tega nikoli jamčila. Žal mi je, če je imel kdo takšna pričakovanja, a reforma ni usmerjena v to, da bi kaznovali tiste, ki so vlagali v energetsko posodobitev. Prav je, da so vlagali, in na račun električne energije bodo imeli še naprej dobrobiti. Na račun uporabe omrežja pa bodo odslej plačali pošteno, toliko kot od omrežja tudi dobijo. In prav ti odjemalci imajo največ priložnosti, da z učinkovito uporabo omrežja in premikanjem rabe v obdobja, ko je omrežje manj obremenjeno, znižajo svoje stroške iz naslova omrežnine.« Tudi v tem primeru ni mogoče posploševati, še pove Godina, saj bo od vsakega takšnega uporabnika posebej odvisno, za koliko se bo zaradi tega zvišal znesek na računu. V zvezi s tem Godina še izpostavlja, da so na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo prisluhnili njihovemu predlogu in popravili uredbo o prispevkih za obnovljive vire. »Odjemalci, ki so kupili sončno elektrarno, so do zdaj plačevali ta prispevek, a oni so svoj prispevek za obnovljive vire že dali z nakupom sončne elektrarne. Ti odjemalci bodo plačali letno od 60 do 70 evrov manj, saj bodo oproščeni plačila tega prispevka.«
Bo pa pri tem pomemben tudi način novega obračunavanja, v katerem bo imela odločilno težo tarifna postavka za moč, o čemer smo že poročali. Omrežnina bo namreč še naprej razdeljena na tarifno postavko za moč (EUR/kW) in tarifno postavko za energijo (EUR/kWh). A medtem ko se danes večji del omrežnine pobira glede na preneseno energijo in manjši delež glede na moč, bo po novem sistemu tarifna postavka za moč predstavljala 75 odstotkov pobranega denarja.
Gen-I: Opozarjali smo na zapletenost
Kot je znano, je bila omrežninska reforma doslej večkrat prestavljena. Aprila letos je minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer na svet agencije naslovil prošnjo, naj se uveljavitev reforme prestavi za dve leti. Dopis je bil posledica pomislekov glede reforme v elektropodjetjih in združenjih, ki zastopajo poslovne odjemalce elektrike. Začetek reforme je bil kasneje prestavljen, a zgolj za tri mesece. Godina pravi, da se o morebitni vnovični prestavitvi uveljavitve reforme več ne razpravlja in da bo reforma oktobra zaživela. Glede pripravljenosti elektropodjetij na reformo pa pove, da imajo na agenciji pisno potrditev, da so njihovi informacijski sistemi pripravljeni in da obvladujejo morebitna tveganja. »Izvedena so bila obsežna testiranja, ki se še izvajajo, vse s ciljem, da bi se morebitne napake, ki jih je že zdaj zelo malo, sproti odpravile.«
A pri največjem slovenskem dobavitelju električne energije, družbi Gen-I, glede reforme očitno nimajo povsem enakega mnenja kot agencija, čeprav so v tehničnem smislu nanjo pripravljeni. »Agencijo za energijo smo z večkratnimi dopisi argumentirano seznanjali z našimi vsebinskimi pomisleki zoper samo sprejeto metodologijo in apelirali k tehtnejšemu razmisleku, ki bi vodil k vzpostavitvi čim bolj razumljivega novega sistema obračunavanja električne energije. Veliko število časovnih blokov za omrežnino in njihova neusklajenost z uveljavljenimi časovnimi bloki za višjo in nižjo tarifo električne energije bodo namreč pri odjemalcih zagotovo povzročali težave pri razumevanju in spremembah uveljavljenih navad uporabe električnih naprav,« pravijo v Gen-I. Cilj njihovih pozivov, pravijo, pa je bil odpraviti nekatere vidike vsebinske neustreznosti novega mehanizma obračuna in pretehtati nujnost uvedbe daljšega zamika njegove implementacije: »Daljše testno obdobje bi pripomoglo k temu, da vsi deležniki novega mehanizma obračunavanja temeljito opravijo svoje naloge. Sami smo pri tem večkrat izpostavili, da je najprej nujno nasloviti vsebinske vidike koncepta reforme obračuna omrežnine ter se šele nato fokusirati na tehnične oziroma praktično-operativne izzive glede samega obračuna. Tega vidika Agencija za energijo ni upoštevala.«
