Pričetek kurilne sezone v Sloveniji ni določen s točno določenim datumom, ampak je odvisen od vremenskih razmer. Kurilna sezona je obdobje med 1. oktobrom tekočega leta in 31. majem naslednjega leta, za primorske občine od 1. novembra tekočega leta do 30. aprila naslednjega leta. Lani se je začela sredi oktobra, leta 2022 v začetku oktobra, v letu 2021 pa konec septembra.
Letos je marsikdo v sredini septembra vklopil kurilno ali ogrevalno napravo, saj so se temperature po ekstremni vročini tudi zelo hitro in močno znižale. Medtem ko lastniki hiš sami odločajo, kdaj bodo začeli ogrevati svoja bivališča, se kurilna sezona v večstanovanjskih stavbah običajno začne takrat, ko se o tem dogovorijo etažni lastniki, končno odločitev pa po navadi sprejmejo upravniki.
Za Slovenijo načeloma velja, da se kurilna sezona začne tretji dan, ko je zunanja temperatura v drugi polovici leta ob 21. uri tri dni zapored nižja ali enaka 12 °C. Ta pogoj je bil 15 septembra 2024 izpolnjen. Konča pa tretji dan, ko je zunanja temperatura v prvi polovici leta ob 21. uri tri dni zapored višja ali enaka 12 °C. V bolj hladnih letih se lahko kurilna sezona začne že prej, za vse uporabnike energije, pa je najpomembnejše, da se naučijo energijo in energente uporabljati učinkovito.
"Če bi bile naše kurilne naprave zunaj vidne sosedom, bi bile sodobne in učinkovite"
"Priprava na kurilno sezono je ključnega pomena za zagotovitev učinkovitega in varnega ogrevanja ter zmanjšanje stroškov. Pred kurilno sezono je pomembno, da kotel pregledate in po potrebi servisirate. Strokovnjak bo preveril, ali kotel deluje pravilno, očistil gorilnik in zamenjal filtre. Iz mojih izkušenj napišem, da v Sloveniji lastniki osebnih avtomobilov vedo, da samo kvaliteten servis in kvalitetni energenti zagotavljajo nemoteno delovanje. Žal pa je znano dejstvo, da ni tako pri kurilnih in ogrevalnih napravah, saj je še vedno preveč neustreznih kurilnih naprav v uporabi. Če bi bile naše kurilne naprave zunaj vidne sosedom, bi bile sodobne in učinkovite, ker pa so skrite v notranjosti pa so neustrezne in zastarele, pri zelo veliko imetnikov kurilnih in ogrevalnih naprav. Pri svojih kurilnih in ogrevalnih napravah lahko veliko lahko naredimo tudi sami, naprimer lahko preverite, če so radiatorji pravilno odzračeni. Če slišite klokotanje, to pomeni, da je v sistemu zrak, kar zmanjšuje učinkovitost ogrevanja. Preverite lahko stanje zalog energentov, dovodov zraka, preizkusite detektor ogljikovega monoksida," pravi Ludvik Hriberšek, energetski svetovalec mreže ENSVET.
Ob tem na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) dodatno opozarjajo tudi na pravilno uporabo malih kurilnih naprav (MKN), in če je le mogoče, zamenjavo starejših z novejšimi, bolj energetsko učinkovitimi napravami. S tem namreč v hladnejšem času leta vplivamo na znižanje onesnaženosti zunanjega zraka in posledično na svoje zdravje in zdravje bližnjih.
"Ustrezna priprava na kurilno sezono je izjemno pomembna, še posebej za lastnike MKN. Ustrezna priprava in pravilen način kurjenja nista povezana zgolj z varnostjo in boljšim izkoristkom goriva, temveč vplivata tudi na kakovost zunanjega zraka v času kurilne sezone. Slovenija se namreč glede delcev uvršča med države Evropske unije z bolj onesnaženim zrakom. Po podatkih ARSO je kurjenje v MKN v letu 2022 prispevalo kar 73 % letnih emisij drobnih delcev PM2,5 ter 80 % letnih emisij PAH. K temu prispevajo tudi izrazito neugodni pogoji za redčenje onesnaženja v zraku zaradi razgibanega reliefa, nizkih hitrosti vetra in pogostih temperaturnih inverzij. Posledično ob neugodnih vremenskih razmerah v času kurilne sezone še vedno izmerimo ravni delcev, ki so zdravju škodljive. Situacija je najbolj problematična v poseljenih dolinah in kotlinah, kjer se nahaja največ naselij in kjer večina prebivalcev preživi največ časa. Zato moramo v zimskem času toliko bolj omejiti in zmanjšati emisije onesnaževal, če želimo zagotoviti isto kakovost zraka, kot če teh neugodnih okoliščin ne bi bilo," pojasnjujejo pri MOPE, kjer poudarjajo, da lahko vsak uporabnik prispeva k čistejšemu okolju z ustreznim vzdrževanjem MKN in s pravilnim kurjenjem.
"Zaradi varovanja zdravja, življenja, premoženja, okolja in zaradi učinkovite rabe goriv potrebujemo v prvi vrsti pravilno vgrajene in vzdrževane kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave, ki delujejo varno. Da je ogrevanje z MKN varno in učinkovito, uporabnikom pomagajo dimnikarske službe, ki s čiščenjem in pregledi MKN ter svetovanjem preprečijo marsikateri požar ali zastrupitev s ogljikovim monoksidom. Prav je, da se zavedamo, da le pravilno vzdrževana MKN prispeva k čistejšemu zraku, boljšim bivalnim pogojem ter varovanju zdravja ter premoženja uporabnikov. Pri tem so uporabniki dolžni zagotoviti redni pregled in čiščenje MKN," opozarjajo.
Drva naj bodo dobro prezračena in zaščitena pred vlago
Poleg brezhibne MKN, ki je redno pregledana in očiščena, je izjemnega pomena tudi uporaba ustreznega goriva, pravijo pri pristojnem ministrstvu. "V MKN na trdno biomaso je dovoljeno uporabljati naravni les v vseh oblikah (drva, žagovina, kosi, odrezki, lubje, storži) in lesne ostanke, brikete ali pelete iz naravnega lesa. V MKN ne smemo kuriti lesene embalaže (npr. zaboji za zelenjavo in sadje), lesnih odpadkov, obdelanega lesa (lakiranega ali barvanega), stavbnega in drugega pohištva, ivernih plošč, papirja (npr. časopis, karton), plastike, tekstila in drugih gospodinjskih odpadkov, vlažnih drv".
Ob tem opozarjajo, da so uporabniki dolžni poskrbeti, da so drva dobro prezračevana in zaščitena pred vlago. "Vlažnost lesa lahko določimo z merilnikom vlažnosti – vsebnost vlage naj bo pod 20 %. Po drugi strani pa les ne sme biti presuh – vlaga pod 10 % oz. ne sme biti predolgo shranjen v toplih prostorih, saj bo v takšnem primeru prehitro zgorel. Tudi umazan ali plesniv les lahko povzroči več emisij onesnaževal. Najbolje je uporabljati les iz trajnostno upravljanih gozdov. Za peči na pelete uporabljamo pelete najvišje kakovosti".
Hriberšek ob tem pojasnjuje, da je izbira vrste ogrevanja v Sloveniji odvisna od več dejavnikov, kot so podnebje, lokacija, dostop do energentov, stroški in želja po okolju prijaznem ogrevanju. "Na voljo je več različnih možnosti, ki imajo svoje prednosti in slabosti. Kot energetski svetovalec opažam veliko vlaganj v toplotne črpalke, za katere je možno dobiti tudi denarne nepovratne spodbude Ekosklada in ugoden kredit po 1 % fiksni obresti meri. Sledijo sistemi na pelete in lesna goriva, za ogrevanje z zemeljskim plinom in UTP plinom ni denarnih spodbud in jih svetujemo samo, kjer druge možnosti odpadejo. Vemo namreč, da se je zaradi vojne med Rusijo in Ukrajino marsikaj spremenilo, zato želimo čim manjšo odvisnost od tujih energentov".
Na MOPE svarijo, da ne smemo pozabiti, da je zrak v času kurilne sezone najbolj obremenjen z emisijami iz MKN na lesno biomaso. "Najbolj problematične so vrednosti delcev PM10, drobnih delcev PM2,5 in benzo(a)pirena. Pri kurjenju nastajajo tudi ogljikov monoksid (CO), nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC), težke kovine in obstojna organska onesnaževala (POPs) – med njimi tudi dioksini. Z zamenjavo zastarelih MKN na trdno biomaso se emisije onesnaževal res zmanjšajo, kljub temu pa bo izgorevanje lesne biomase tudi v novih napravah še naprej eden od glavnih virov onesnaževanja zraka. Nove kurilne naprave emitirajo sicer manjšo masno koncentracijo delcev, vendar pa emitirajo višjo številčno koncentracijo delcev kot stare kurilne naprave, kar je negativno iz vidika varovanja zdravja ljudi".
Z vidika negativnega vpliva na kakovost zunanjega zraka po njihovih navedbah sledijo MNK na tekoča goriva, najmanj škodljive med individualnimi napravami pa so, tako pravijo na minsitsrtvu, MKN na plinska goriva. Manj škodljivi za zrak, kot so individualne kurilne naprave, so sistemi za daljinsko ogrevanje. "Pri velikih kurilnih napravah nastaja manj emisij onesnaževal zunanjega zraka kot pri MKN, saj je čiščenje dimnih plinov in učinkovitost izgorevanja pri velikih napravah boljše. Toplotne črpalke in geotermalna energija so najboljša izbira z vidika varstva zraka, saj neposrednih izpustov onesnaževal nimajo, za delovanje pa se porablja elektrika, ki se že v veliki meri pridobiva iz obnovljivih virov energije (delež OVE pa se bo v prihodnjih letih še povečeval). Tudi če se del elektrike pridobiva iz termoelektrarne na premog ali plinske elektrarne, je to iz vidika varstva zraka boljše, saj je čiščenje dimnih plinov in učinkovitost izgorevanja pri velikih napravah boljše".
Katero ogrevanje je najcenejše in kako privarčevati?
"Seveda velja, da so še vedno lesna goriva najcenejša in verjetno bodo tudi v prihodnje. Drva in peleti so na splošno najcenejši energent, še posebej na podeželju, kjer je dostopnost lesa večja. Drva in ostale oblike lesnih goriv, sekanci in peleti so obnovljiv vir energije in imajo nižje stroške na enoto energije v primerjavi z drugimi fosilnimi gorivi. Stroški uporabe toplotne črpalke so lahko nizki, čeprav so začetni stroški investicije višji. Toplotne črpalke so energetsko zelo učinkovite, zato na dolgi rok znižujejo stroške ogrevanja. Zelo učinkovit način ogrevanja (COP je običajno med 3 in 5, kar pomeni, da za vsako enoto vložene električne energije dobimo 3–5 enot toplote. Cena kurilnega olja in UTP je ena višjih med vsemi energenti in lahko precej niha glede na svetovne tržne razmere. Direktnega ogrevanja z električno energijo, kot izkušeni energetski svetovalec ne svetujem," pravi Hriberšek.
"Za varčevanje pri stroških energije je pomembno, da izboljšamo energetsko učinkovitost stavbe in naprav ter spremenimo potrošniške navade. Poskrbite za kakovostno izolacijo sten, podstrešja, tal in strehe. Slaba izolacija povzroči velike toplotne izgube, kar povečuje stroške ogrevanja. Uporabljajte sodobna, energetsko učinkovita okna (npr. dvojna ali trojna zasteklitev) in preprečite toplotne mostove okoli vrat. Za te ukrepe je možno dobiti do 30 % nepovratnih sredstev Ekosklada, napr. 25 eur/m2 fasade … Nastavite termostat na nižje temperature, še posebej ponoči ali ko vas ni doma. Priporočljivo je ogrevanje na največ 20–21°C podnevi in 16–18°C ponoči. Redno vzdržujte peči, radiatorje, toplotne črpalke in druge ogrevalne sisteme, saj bo s tem njihova učinkovitost ostala visoka. Prezračevanje izvajajte kratko, a intenzivno. Ne puščajte oken dlje časa odprtih, saj s tem izgubljate toploto, ne oken na kip, ker toplota potem nenehno izhaja. Če investirate v lokalne ali centralne rekuperatorje lahko s strani Ekosklada prejmete do 30 % nepovratne denarne spodbude," še svetuje Ludvik Hriberšek, energetski svetovalec mreže ENSVET.
Na MOPE pa še dodajajo, da "vedno kupimo kakovostno gorivo, v pomoč so rezultati testa kakovosti drv in pelet, ki ga je pripravila Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, test pa je financiralo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter s tem omogočilo brezplačno objavo rezultatov, ki so dostopni na spletnih straneh ZPS - za ogled rezultatov se je treba registrirati".
"Za optimalno zgorevanje drv naj bo vsebnost vlage pod 20 %, vendar ne pod 10 %. Polena naj ne bodo predebela ali pretanka ter naj bodo dovolj dolga, da jih je mogoče zlagati na kup z razmikom nekaj centimetrov od stene peči. Uporabljamo samo manjša polena za prižiganje ognja. V nasprotju z avtomatiziranimi peči na pelete je uporaba tradicionalnih peči na drva veliko bolj zahtevna: redno moramo dodajati optimalno količino drv in pravilno nastaviti dovod zraka. Priporočljivo je, da ogenj prižigamo od zgoraj, saj se na ta način zgornji del ognjišča segreje hitreje in povzroča manj emisij. Poskrbimo, da ne preobremenimo peči, zato raje redno dodajamo majhne količine lesa."
Prav tako pa pri MPOE svetujejo, da preverite subvencije in ugodne kredite na Eko skladu. Za prejemnike redne denarne pomoči ali varstvenega dodatka znaša višina subvencije do 100 % stroškov naložbe. Energetski svetovalci mreže Ensvet pa nudijo brezplačno, individualno in neodvisno energetsko svetovanje občanom, podjetjem in javnemu sektorju za izvedbo okolju prijaznih naložb.
