Vrhovno sodišče je ugodilo reviziji, ki sta jo vložili z odvetnico Nino Cek, in razveljavilo sodbi novogoriškega okrožnega in koprskega višjega sodišča. V ponovljenem sodnem postopku bodo morali določiti novega sodnega izvedenca. Žalostna zgodba danes 28-letnega dekleta sega v leto 2012, ko je blizu domačega Gozda pri Colu padla s konja in utrpela hude poškodbe glave. Med zahtevnim zdravljenjem v ljubljanskem kliničnem centru pa je prišlo do preležanin, ki so povzročile okvaro hrbtenice ter posledično paraplegijo in slabšo gibljivost desne roke. Za Saro Mikuž in njeno družino je večletno naporno pravdanje, a se je zdaj vrnilo na začetek. Zaradi malomarnega zdravljenja je pred leti vložila tožbo proti ljubljanskemu kliničnemu centru, kjer so jo po padcu zdravili.
Sodišči nista ugotovili odškodninske odgovornosti UKC
Vrhovno sodišče je konec avgusta odločalo o reviziji zoper sodbi Višjega sodišča v Kopru in Okrožnega sodišča v Novi Gorici, ki jo je za zdaj 28-letno Primorko vložila Odvetniška družba Nina Cek, ter nato ti sodbi razveljavilo. Okrožno in nato še višje sodišče sta predlani in lani zavrnili njeno tožbo proti Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana, od katerega je terjala plačilo odškodnine zaradi napake pri zdravljenju. Sodišči v sodnem postopku namreč nista ugotovili odškodninske odgovornosti bolnišnice.
V postopku na prvi stopnji in pritožbenem postopku je bilo sicer ugotovljeno, da pri takrat 16-letni najstnici, ki so jo v kliničnem centru zdravili v letu 2012, ni bila pravočasno opravljena MR-preiskava, vendar je Komisija za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete Univerze v Mariboru ocenila, da opustitev pravočasne diagnostike ni vplivala na nastanek škode – trajne paraplegije in slabše gibljivosti desne roke. Na okrožnem sodišču so sledili ugotovitvam, da ni prišlo do medicinske napake, temveč do zapletov pri zdravljenju. Temu so pritrdili tudi na višjem sodišču.
Strokovni argumenti nagnili tehtnico v prid reviziji
Vrhovni sodniki pa so tožnici ugodili, tehtnico so v prid reviziji nagnili konkretni in strokovno podprti argumenti, so zapisali v sklepu. Njeni argumenti namreč vzbujajo tehtne pomisleke o pravilnosti izvedenskega mnenja komisije oziroma zaključkov dokaznega postopka.
Mlada Primorka in njena odvetnica Nina Cek že ves čas trdita, da bi moralo zdravstveno osebje pravočasno prepoznati nastanek preležanine ter vnetje in okužbo, ki sta se nato razširila na hrbtenico in hrbtenjačo ter povzročila paraplegijo obeh nog. Če bi MR-preiskavo opravili pravočasno (opravili pa so jo z dvomesečnim zamikom), bi to vplivalo na nadaljnje zdravljenje, sta prepričani Primorka in njena odvetnica.
Pravočasna diagnostika bi lahko preprečila posledice
Antibiotična terapija, ki so jo uvedli po opravljeni, a zapozneli preiskavi, je bila namreč učinkovita, vendar ni več mogla preprečiti trajnih poškodb. Tožnica pa trdi, da bi s pravilno in pravočasno diagnostiko zdravstvena ustanova lahko preprečila obsežno škodo, zaradi katere zahteva izplačilo več kot 800 tisoč evrov odškodnine. Ta poleg odškodnine za nepremoženjsko škodo vključuje tudi mesečno rento.
Vrhovno sodišče je v sklepu pritrdilo argumentom tožnice in njene odvetnice, da so se izvedenci strinjali, da bi morali MR-preiskavo pri pacientki opraviti takoj, ko je bil podan prvi sum na okvaro hrbtenjače, in da ni mogoče zanemariti, da je bolnišnica takoj po ustrezno opravljeni diagnostiki pacientki predpisala terapijo, ki je učinkovala. V obrazložitvi so vrhovni sodniki zapisali, da je »tožnica uspela s svojimi vsebinskimi trditvami zasejati razumen dvom o pravilnosti dokazne ocene sodišča prve stopnje, ki jo je sprejelo tudi sodišče druge stopnje. Takega dvoma pa ni mogoče odpraviti drugače kot z določitvijo novega izvedenca medicinske stroke.« Opozorili so še, da se v zadevi utemeljeno poraja dvom o pravilnosti oziroma celovitosti presoje posameznih ključnih ugotovitev. Vrhovni sodniki so izpostavili opustitev uporabe antibiotika v obdobju pred nastankom paraplegije, vprašanje ireverzibilnosti paraplegije v trenutku, ko se je pojavil prvi sum na okvaro hrbtenjače, ter vprašanje, kaj pomeni nesporna okoliščina, da so MR-preiskavo opravili prepozno.
Vrhovno sodišče je zadevo vrnilo v odločanje novogoriškemu okrožnemu sodišču, ki bo moralo pridobiti mnenje drugega izvedenca medicinske stroke. Odvetnica si je za to prizadevala že v prvotnem sodnem postopku in sodišču med drugim predlagala, naj izvedenca poišče v tujini.
Po sedmih letih pomemben preobrat
»Z odločitvijo vrhovnega sodišča smo izjemno zadovoljni. Z vidika naše stranke predstavlja sklep pomemben preobrat po več kot sedmih letih zahtevnega pravdanja. Gre za mlado oškodovanko, njena sedanjost in bodočnost sta zaznamovani s hudo invalidnostjo. Na žalost kljub dejstvu, da gre v primerih medicinskih napak za zadeve, ki naj bi se po zakonodaji s področja pacientovih pravic reševale prednostno, sodni spor traja nerazumno dolgo. Pričakovati je, da bo do njegovega zaključka preteklo še kar nekaj časa. Tako bomo primorani uporabiti pospešitvena sredstva,« po odločitvi vrhovnih sodnikov poudarja odvetnica Nina Cek.
»Z vidika razvoja civilnega medicinskega prava me razveseljuje dejstvo, da je sodna praksa začela prepoznavati kompleksnost področja ugotavljanja vzrokov za medicinske napake in opozarjati na zahtevo po pridobivanju neodvisnih in nepristranskih izvedeniških mnenj,« je še dodala odvetnica. Na novogoriškem okrožnem sodišču so pojasnili, da narok v ponovnem sodnem postopku še ni razpisan.
