Največ zahtev za menjavo iz Bosne

Tujci v Sloveniji: po enem letu morajo zamenjati vozniško dovoljenje, hitro se lahko zaplete

Andraž Zupančič
9. 9. 2024, 18.50
Posodobljeno: 9. 9. 2024, 19.18
Deli članek:

Pri nas je veliko delavcev iz tujih držav, predvsem z Balkana, ti pa si morajo po enem letu pri nas urediti slovensko vozniško dovoljenje. Pri tem jih čaka, ker niso iz držav EU, precej obveznosti, kar pa je, kot sami pravijo, včasih težko uskladiti z delovnimi obveznostmi. A trenutno drugače ne gre. Največ nesreč med tujci pri nas sicer povzročijo vozniki iz omenjenega dela Evrope.

Igor Napast
Po enem letu, če imate stalno prebivališče pri nas ali kjerkoli v EU, je treba dovoljenje zamenjati.

Srbski državljan, ki ima stalno prebivališče pri nas in tudi delovno mesto z večizmenskim delovnim časom, pravi, da ima kar nekaj težav, ker »se težko organizira za zamenjavo vozniškega izpita iz Srbije s slovenskim dovoljenjem.« Slovenija ne priznava vozniškega dovoljenja iz Srbije, menjavo pa mora opraviti po enem letu bivanja v Sloveniji. »Ne razumem, da brez težav kupimo in registriramo nov avtomobil, voziti pa ga po enem letu ne moremo več s starim dovoljenjem,« se sprašuje.

Po enem letu obvezna menjava

Na ministrstvu za infrastrukturo so pojasnili, zakaj je tako: »V primeru, ki ga opisujete, ni problematično priznavanje tujih vozniških dovoljenja, temveč le pogoji, na podlagi katerih lahko imetnik tujega vozniškega dovoljenja pridobi slovensko vozniško dovoljenje.«

Zahteve za menjavo pa ne more vložiti imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, če mu na prvotnem dovoljenju »visi« sankcija prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. To pa velja za vsa dovoljenja ne glede na državo izvora. Enako velja za zamenjavo vozniškega dovoljenja, izdanega v drugi državi članici Evropske unije, Liechtensteinu, Norveški ali Islandiji.

Slovensko vozniško dovoljenje izdajo, če imetnik tujega veljavnega vozniškega dovoljenja opravi praktični del vozniškega izpita za tiste kategorije vozil, za katere je bilo izdano, in osebi, ki je že imela veljavno slovensko vozniško dovoljenje. Prav tako mora dokazati, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornih vozil ustreznih kategorij. K dokumentaciji torej spada tudi zdravniško spričevalo, tega pa ni treba priložiti imetniku vozniškega dovoljenja, izdanega v državi članici EU, Liechtensteinu, na Norveškem, v Islandiji, San Marinu, Združenem kraljestvu, Gibraltarju ali Švici, kot tudi ne potrdila o opravljenem praktičnem delu vozniškega izpita pred pristojno izpitno komisijo.

Evropa bolj zaupa Japoncem kot Balkanu

Zanimivo, podobno velja za lastnike japonskega vozniškega dovoljenja, ki bi želel imeti slovensko dovoljenje, za kategorije AM, A1, A2, A, B1 in B.

Vse to pa morajo imeti vozniki iz držav zahodnega Balkana, in ker je teh v Sloveniji precej, ne preseneča dejstvo, da je največ vlog za menjavo ravno med državljani Bosne in Hercegovine, Srbije ter Severne Makedonije.

A v prihodnje bi se lahko spremenilo, da bo tudi EU drugače obravnavala voznike iz omenjenih držav Balkana. Konec leta 2023 so začeli postopek, da bi v primeru menjave tujih vozniških dovoljenj, ki jih izdajo tretje države, torej tudi že omenjene države, poenostavili menjavo, a le pod pogojem, da bi v teh državah uvedli »okvir za cestni promet v tretji državi, ki v celoti ali delno zagotavlja raven varnosti v cestnem prometu, primerljivo ravni varnosti v Evropski uniji«. Z drugimi besedami, ko bodo v teh državah vozili po evropskih standardih, bodo tudi voznikom zaupali, da lahko zamenjajo dovoljenje in vozijo pri nas brez praktičnega preskusa.

Najmanj varni so vozniki iz Bosne

Ocenjevanje, ali država ustreza direktivam EU glede varnosti, bo Evropska komisija izvajala vsake štiri leta, potem pa se bodo odločili, ali v celoti ali le delno izpolnjujejo zahteve varnosti cestnega prometa, ki je primerljiv z zahtevami EU.

Statistika namreč govori svoje. Na policiji so navedli, da so tujci pri nas letos, do začetka septembra, povzročili 2015 prometnih nesreč, najpogostejši povzročitelji pa so državljani Bosne in Hercegovine, Kosova, Hrvaške in Srbije. Pri prometnih prekrških navajajo, da so pri tujcih v istem obdobju obravnavali 56.794 kršitev. Tudi tukaj so med najpogostejšimi kršitelji državljani Bosne in Hercegovine, sledijo jim državljani Romunije, Kosova, Hrvaške, Srbije in Italije.