Z verzi vipavskega pesnika Draga Bajca »Moja pesem je himna srca« bo v Vipavi 15. septembra odmevalo praznovanje ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, že zdaj pa odmeva uradno vabilo organizatorjev na proslavo »priključitve« Primorske k matični domovini. »Nedopustno je, da občina zaobide zakon in vabi na način, ki ga vsiljuje določena politična opcija,« meni del svetnikov. O preimenovanju praznika bo v torek v drugi obravnavi razpravljal tudi državni zbor. Po lanski slovesnosti v Opatjem selu bo letošnja proslava ob državnem prazniku, dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, v Vipavi, v nedeljo, 15. septembra, ob 18. uri. Gostiteljica je Občina Vipava v sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Ajdovščina-Vipava, Društvom veteranov Sever severne Primorske, Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Ajdovščina, Vipava in Društvom TIGR zgornje Vipavske doline. Proslave, ki letos ni državna, se bosta udeležila predsednica države Nataša Pirc Musar in predsednik vlade Robert Golob, ki bo tudi slavnostni govornik.
Pester program
Organizatorji so letošnje praznovanje pospremili z verzi vipavskega pesnika in antifašista Draga Bajca »Moja pesem je himna srca«, kulturni program prireditve, ki jo režira Nataša Nardin, bodo oblikovali učenci iz Ciriusa Vipava in OŠ Draga Bajca Vipava, dijaki Škofijske gimnazije Vipava, Vokalna skupina Segno, Komorni zbor Ipavska, tamburaški orkester s Tamburaši in Tamburjaši, Pihalni orkester Vrhpolje, solista Marko Kete in Beti Bratina ter Gojmir Lešnjak in praporščaki, zbrane bodo nagovorili vipavski župan Anton Lavrenčič, zamejski pisatelj in publicist Dušan Jelinčič in pater Bogdan Knavs. Vrhunec kulturnega programa bo krstna izvedba glasbene pesnitve Domovina po pesmih Alojza Kocjančiča in Frana Žgurja, ki jo je uglasbil Andrej Makor.
Uradno vabilo vnelo polemike
Bliže je proslava, glasnejše pa so na Vipavskem polemike na račun uradnega vabila na »proslavo priključitve Primorske k matični domovini«. Enajst svetnikov iz vrst SDS, NSi, SLS, Liste Gorana Kodelje in Liste za ljudi, s prvopodpisanim Danijelom Skočajem (SDS), je na občino naslovilo protestni dopis, v katerem so izpostavili, da je »nedopustno, da Občina Vipava samovoljno zaobide zakon in vabi na način, ki ga vsiljuje določena politična opcija«.
Zakon, ki se lahko spremeni
Kot so navedli, v zakonu o praznikih in dela prostih dnevih jasno piše, da se praznik imenuje vrnitev Primorske k matični domovini. »Znano je, da si določena politična opcija prizadeva spremeniti ime praznika, a ji to še ni uspelo,« so zapisali. »To, da ste se v vabilu izognili uradnemu imenu praznika, ne spremeni dejstva, da vabite k napačnemu praznovanju. S tem ste le želeli izigrati naše pozive, vsebinsko pa komunikacije niste spremenili. Poleg tega je komunikacijsko popolnoma neprimerno, da se ob proslavi, organizirani v počastitev določenega državnega praznika, na vabilu tega praznika niti ne omeni,« so pripisali. Od občine pričakujejo, da bo spoštovala zakone, in jo pozivajo, naj uporablja ime praznika, kot je v zakonu, in namen praznovanja, ki sledi iz njega.
Odločili so v organizacijskem odboru
Župan Anton Lavrenčič želi umiriti strasti z željo, da bi praznik Primorce povezoval, in ne delil. Dodal je, da sam stoji na strani zakona, in pojasnil še: »Odločitev o poimenovanju proslave so sprejeli predstavniki domoljubnih in veteranskih organizacij v organizacijskem odboru, na glasovanju, v katero se ne občina ne jaz kot župan nismo vmešali.« To je bila tudi naloga odbora, dodaja. »Že v začetku pogovorov, decembra lani, sem organizacijskemu odboru povedal, da imam tri zahteve – da bo proslava v zakonskih okvirih, z domoljubno vsebino in z nastopom domačih ustvarjalcev. Ko je prišlo obvestilo, sem vprašal, ali je vse po protokolu. Pojasnili so mi, da niti v uradu predsednice države niso videli težav pri poimenovanju proslave, saj letos ne gre za državno proslavo,« je povedal.
»Ni vprašanja«
Režiserka proslave Nataša Nardin pojasnjuje: »Ker to ni ne programska ne uradniška odločitev, smo jo prepustili predstavnikom koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij. Oni so glasovali in z večino glasov sprejeli tako imenovanje proslave.« To je potrdil tudi Božo Novak, predsednik območnega združenja borcev za vrednote NOB. »Ko smo o tem razpravljali v odboru, sem pojasnil zgodovinsko ozadje poimenovanja, ki so ga uporabljali že tigrovci in so ga med drugo svetovno vojno navajali tudi v uradnih dokumentih, ves čas pa je prisotno tudi med ljudmi na Primorskem. Za nas tu ni nobenega vprašanja.«
