Kot so pojasnili na NIJZ, niso zaznali območja v državi, ki bi bilo bolj ogroženo zaradi nalezljivih bolezni, povezanih s podganami.
Del javnosti so sicer v minulih mesecih vznemirili podatki o povečanem številu primerov leptospiroze. Na ljubljanski infekcijski kliniki so namreč v poletnih mesecih zdravili deset bolnikov s to boleznijo, od tega tri v intenzivni enoti. Iz nekaterih delov države so ob tem poročali o povečanem številu podgan.
Ti glodavci so med potencialnimi prenašalci leptospiroze oziroma izločevalci leptospir, so pojasnili na NIJZ. Podgane lahko prenašajo tudi virus, ki povzroča hemoragično oziroma mišjo mrzlico. Pomembnejši vir te bolezni so sicer pri nas miši, so dodali. Po navedbah Zavoda za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo pa so razmere glede glodavcev v Sloveniji primerljive s tistimi drugod po Evropski uniji.
A glede na zbrane podatke in ugotovitve s terena v zadnjem obdobju opažajo zelo veliko rast števila podgan v mestih. To pripisujejo več dejavnikom, vključno z vremenskimi razmerami, dostopnostjo odpadkov hrane ter nestrokovno in neučinkovito izvedeno deratizacijo v mestih in primarnem kanalizacijskem omrežju. Ocenjujejo, da bodo razmere v prihodnje še slabše, so dodali. Kot so še pojasnili na zavodu, je delež podgan visok predvsem v urbanih okoljih, kar pripisujejo prenizkemu številu načrtovanih in izvedenih akcij sistemske deratizacije v mestih in kanalizacijskih omrežjih. »Kriteriji za merilo učinkovitosti in uspešnosti deratizacije s strani naročnika niso izdelani, prav tako se ne spremljajo epidemiološki podatki s terena.«
