V svetu, kjer na leto zaradi samomora umre več kot 800 tisoč ljudi, od tega v Sloveniji več sto, je sprememba razumevanja in pristopa k tej problematiki nujna. Geslo, ki nas bo spremljalo do leta 2026, kliče k odprtosti in razumevanju. Kaj to pomeni? Ne gre več za to, da bi se o samomoru zgolj govorilo. Gre za to, da ga začnemo razumeti, kot si zasluži – kot posledico stisk in težav, ki jih družba prepogosto spregleda ali zavrne kot nepomembne.
V Sloveniji več samomorov od evropskega in svetovnega povprečja
Statistika nas opominja na resnost razmer. Umrljivost zaradi samomora v Sloveniji je v zadnjih desetletjih sicer upadla za več kot 30 odstotkov, kar je spodbuden podatek, vendar Slovenija še vedno beleži več samomorov od evropskega in svetovnega povprečja. Povprečni samomorilni količnik v Sloveniji je v zadnjem desetletju (2009–2020) znašal 19,79 na 100.000 prebivalcev, kar je skoraj dvakrat več kot evropsko povprečje. Vsak samomor je tragičen rezultat zapletenega prepleta življenjskih doživljajev, osebnostnih značilnosti, medicinskih in psihiatričnih diagnoz, zapletov v odnosih ter akutnih stresnih dejavnikov. Samomor ni osamljen dogodek, temveč sestavni del življenjskega procesa, kar še posebej poudarja pomen celostnega pristopa pri njegovem preprečevanju.
Velik delež ljudi, ki končajo življenje s samomorom, se spopada z duševnimi boleznimi. Nedavne ocene napovedujejo, da bodo duševne bolezni v naslednjih dveh desetletjih predstavljale kar 25 odstotkov celotnega bremena bolezni po svetu, kar jih uvršča med najpomembnejše zdravstvene izzive – celo pred rakom in srčnimi obolenji. Kljub temu številni posamezniki, ki trpijo za duševnimi boleznimi, ne poiščejo ustrezne pomoči. Eden izmed razlogov je stigma, ki spremlja tiste, ki so poskušali storiti samomor, in njihove bližnje, pa tudi svojce tistih, ki so zaradi samomora umrli ali ga poskušali storiti.
Sistematično rušenje prizadevanj za boljše duševno zdravje?
Predlog novega zakona o psihoterapiji je bil podan prav v tem duhu – da bi se področje bolje uredilo in bi ljudje s težavami lažje in hitreje prišli do pomoči. A kritiki se bojijo, da predlog novega zakona o psihoterapiji ne bo rešil težav, temveč jih bo še poglobil. Nekateri celo opozarjajo, da je morda novi zakon nevaren za ljudi, ki iščejo psihoterapevtsko pomoč. Je to res prihodnost, ki si jo želimo za Slovenijo, ki že zdaj trpi zaradi visoke stopnje samomorov?
Lani smo sicer v Sloveniji zabeležili manj samomorov kot leto prej. Čeprav je to pozitiven trend, se moramo zavedati, da je vsaka izgubljena duša preveč. In novi zakon, če bo sprejet v sedanji obliki, lahko povzroči nazadovanje, ki bi lahko izničilo vsa prizadevanja za izboljšanje duševnega zdravja v naši državi.
Kaj sledi?
Geslo »Spreminjajmo razumevanje samomora« je več kot le poziv – je nujna potreba po spremembi v družbi, kjer se pogosto obračamo stran od najhujših težav. Če želimo resnično reševati življenja in zmanjšati število samomorov, moramo govoriti o stiskah, težavah in bolečinah ter prizadetim ponuditi pomoč, ko jo najbolj potrebujejo.
Nacionalni program duševnega zdravja 2018–2028 je preprečevanje samomora prepoznal kot prednostno področje varovanja duševnega zdravja prebivalstva. Od leta 2019 so v Podravju ustanovili šest novih centrov za duševno zdravje, krepijo se mreža virov pomoči v duševni stiski ter prizadevanja za destigmatizacijo težav v duševnem zdravju in iskanja pomoči. Pri preprečevanju samomora pa smo lahko dejavni vsi. Z razumevanjem, deljenjem izkušenj in nudenjem pomoči smo lahko žarek svetlobe za tiste, ki so v stiski.
Toda kako to doseči v državi, kjer se politične igre zdijo pomembnejše od življenj? Novi predlog zakona o psihoterapiji je le še en primer, kako lahko slabo premišljeni ukrepi ogrozijo najranljivejše. Bomo dovolili, da politika in birokracija prevladata nad človečnostjo in zdravim razumom?
Prihodnost duševnega zdravja v Sloveniji
Svetovni dan preprečevanja samomora je priložnost, da se vsi skupaj zamislimo nad tem, kakšna družba želimo biti. Ali bomo nadaljevali v kulturi tišine in stigme ali bomo končno sprejeli kulturo odprtosti, razumevanja in podpore?
Če želimo resnično doseči napredek in zmanjšati število samomorov, moramo zagotoviti, da bodo spremembe koristile tistim, ki jih najbolj potrebujejo. Spreminjanje razumevanja samomora ni le geslo – je klic k akciji, ki zahteva odgovornost, premišljenost in srčnost. Samo tako bomo lahko resnično reševali življenja in ustvarili svet, kjer noben človek ne bo več videl samomora kot edinega izhoda.
