Že od leta 2010 na Soči obratuje prva in za zdaj edina črpalna hidroelektrarna v Sloveniji, Avče. ČHE Avče proizvaja obnovljivo električno energijo, hkrati pa jo skladišči za obdobja, ko so potrebe po električni energiji največje. Ker gre za prvo tovrstno elektrarno v Sloveniji, je bila njena gradnja svojevrsten izziv v vseh pogledih. Zdaj bo dobila nadgradnjo. V iskanju optimalnih rešitev, ki jih v Evropski uniji velevajo smernice zelenega prehoda, so si v Soških elektrarnah Nova Gorica zadali razširiti svojo dejavnost in v svoj portfelj vključiti še druge obnovljive vire energije. Zato so se odločili, da bodo na Kanalskem Vrhu, ob zgornjem bazenu ČHE Avče, zgradili sončno elektrarno. Sončno elektrarno v skupni moči 8 MW bodo postavili v dveh fazah. Pripravljalna dela za prvo fazo izvedbe sončne elektrarne z močjo 2,9 MW se bodo začela kmalu, in pričakujejo, da bodo prvo kilovatno uro električne energije iz te elektrarne dobili že v začetku prihodnjega leta.
Ključni so dolgoletni korektni odnosi
Generalni direktor SENG Mitja Gorjan pojasnjuje, da so postopki umestitve objekta v prostor stekli ob sprejemu prostorskega akta, pri čemer so bili za uspešno realizacijo ključni dolgoletni korektni odnosi z vsemi deležniki, še posebej lokalno skupnostjo. Vsa potrebna investicijska in projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek postavitve sončne elektrarne je bila časovno usklajena. V začetku leta 2024 je bil objavljen javni razpis za izbor izvajalca del, marca pa je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje.
SENG upravlja pet velikih, tako imenovanih sistemskih hidroelektrarn na Soči, edino črpalno hidroelektrarno v Sloveniji, ČHE Avče, na pritokih Soče in njenega povodja pa obratuje kar 22 malih hidroelektrarn. V luči zelenega prehoda se je Slovenija zavezala, da bo pospešeno vlagala v elektrarne, ki za proizvodnjo električne energije izkoriščajo obnovljive vire. Proizvodnja električne energije iz sončnih elektrarn povečuje razkorak med veliko proizvodnjo v opoldanskih urah in manjšo oziroma nikakršno v večernih urah. Večji del potreb po energiji v obdobjih, ko sončne elektrarne nimajo pogojev za delovanje, pokrivajo hidroelektrarne. Te so v proizvodni strukturi električne energije nepogrešljive, saj je njihova največja dodana vrednost prav prilagodljivost. Direktor Gorjan pravi, da se v podjetju dobro zavedajo tudi vplivov, ki jih imajo njihove infrastrukture na prostor in na prebivalce, ki živijo v bližini. »V postopku umeščanja črpalne HE Avče v prostor so bile izdelane vse potrebne študije in strokovne podlage. Že med načrtovanjem objekta so potekale številne predstavitve in javne debate, v katere se je vključilo veliko različnih deležnikov, od strokovnjakov z različnih področij do skrbnikov lokalnih interesov. In prebivalcev samih,« dodaja Gorjan.
Primorsko podjetje, ki zaradi naravnih značilnosti deluje predvsem na severnem delu Primorske, načrtuje nove izzive. Glede na dolgoletne izkušnje in uspehe iz zadnjih sedmih desetletij je skorajda evolutivno njegovo širjenje na druge konce Primorske, kjer sonca gotovo ne primanjkuje. V družbi si prizadevajo skupaj z lokalnimi skupnostmi in drugimi deležniki najti najprimernejše lokacije. Trenutno se projektno obdeluje več lokacij: Kanalski Vrh, opuščeni kamnolomi in deponije ter več območij ob primorskem avtocestnem križu. V preteklem letu so z Družbo za avtoceste Republike Slovenije (Dars) podpisali dogovor o izgradnji sončnih elektrarn na degradiranih zemljiščih v primorski in obalno-kraški regiji. Gre za s človekovim delovanjem zaznamovana zemljišča v lasti Darsa. Gorjan poudarja: »Zavedamo se, da si razvoj in ohranjanje narave lahko nasprotujeta, a ob celostnem in dolgoročno naravnanem pristopu razvoj bogati in hkrati v okolju ustvarja nove priložnosti. Primeri dobrih praks so najboljši odgovor na dileme, kako trajnostno in sonaravno umeščati energetske objekte v prostor.«
Sončni paneli med Rižano in Dekani
Med lokacijami, ki se kažejo kot najprimernejše za postavitev sončnih panelov, so odlagališča in deponije odpadnih materialov. Eno takih zemljišč je degradirana deponija odvečnega materiala Zamatavinc med naseljema Rižana in Dekani, nad avtocestnim predorom Dekani. Slabih deset hektarjev veliko zemljišče je bilo ocenjeno za primerno zaradi svoje lege in odprtosti prostora. Pri izrabi sončne energije je namreč pomembna orientacija fotovoltaičnih celic, ki jo obravnavana lokacija vsekakor ponuja. Tudi naklon terena omogoča boljši izkoristek sončne energije. Tam družba SENG načrtuje postavitev prostostoječe sončne elektrarne moči 8,4 megavata. Ob tem bodo uredili tudi srednjenapetostno omrežje širšega območja. Na Primorskem je še veliko primernih lokacij za postavitev večjih sončnih elektrarn, vendar takih projektov zaradi manjše dostopnosti omrežja in pogojev Nature 2000 ni mogoče tako preprosto uresničiti.
