Kot so v ZD Ljubljana pojasnili na novinarski konferenci, gre za prvi odpovedi pediatrov v letošnjem letu. Nove pediatre intenzivno iščejo. "V teh tednih v bistvu čakamo na odgovor dveh zdravnic specialistk, če se bosta odločili zaposliti v naši enoti oziroma v Zdravstvenem domu Ljubljana," je pojasnila predstojnica enote Bežigrad Anja Zidanšek. V oktobru po njenih besedah načrtujejo tudi zaposlitev sobne zdravnice, ki ima nekaj izkušenj z delom v pediatrični ambulanti.
Zaradi odpovedi dveh pediatrov brez izbranega zdravnika ostaja 2500 otrok in mladostnikov ter dobrih 600 odraslih. Do novih zaposlitev bodo delo organizirali čim bolj varno in kakovostno, je zagotovila Zidanšek. Za otroke in mladostnike bo poskrbela šolska zdravnica, ki ostaja v enoti Bežigrad, ter preostali pediatri. Sistematske preglede bodo izvajali ob pomoči upokojenih zdravnikov in specializantov pediatrije, morda tudi zdravnikov iz drugih enot ZD Ljubljana, čeprav so vsi zelo obremenjeni. Odrasle pa bodo preusmerili v ambulanto za osebe brez izbranega zdravnika, ki deluje v enoti Bežigrad.
Zidanšek je opozorila, da so težave v pediatriji na primarni ravni zdravstva prisotne že več let. V ljubljanski regiji raste število prebivalcev, hkrati pa upada interes zdravnikov za zaposlitev v ZD Ljubljana. Trenutno zaposlujejo 45 specialistov pediatrije, ki večinoma presegajo zahtevano število opredeljenih pacientov. Ta trenutek bi tako lahko zaposlili devet specialistov pediatrije.
"Stanje je pravzaprav posledica preteklih let, ko smo v našem zdravstvenem domu sprejeli in opredelili veliko otrok iz sosednjih občin," je povedala in pojasnila, da so se v sosednjih občinah s pomanjkanjem pediatrov soočali že pred ZD Ljubljana. Pediatrinja v enoti ZD Ljubljana Moste-Polje Marija Burnik pa je dodala, da se v večjih mestih, kjer je v zdravstvenem domu oziroma enoti zaposlenih več pediatrov, odhodi do nedavnega tudi niso občutili, saj so jih nadomeščali zdravniki, ki so ostali.
V Ljubljani je, kot je pojasnila, problem tudi v težavnih pogojih dela v pediatrični nujni medicinski pomoči, kamor starši po pomoč pogosto pripeljejo tudi otroke, katerih zdravstveno stanje ne zahteva nujne obravnave. Prav tako zaradi starostne strukture tam dežura vse manj pediatrov. Zdravniku, ki je dopolnil 55 let, namreč praviloma ni treba opravljati dežurstva, je navedeno v zakonu o zdravniški službi.
Obravnave otrok so ob tem vse bolj kompleksne. V predšolskih ambulantah po besedah Burnik obravnavajo čedalje več otrok z motnjami v razvoju, čedalje več je tudi posebnih socialnih okoliščin, kar terja več časa. Pri šolajočih otrocih pa beležijo vse več kompleksnih obravnav zaradi težav in stisk na področju duševnega zdravja.
"Ob tem pa moram poudariti, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije mladostnike obravnava kot zelo zdravo populacijo, brez kakršnihkoli oziroma z zelo malo kompleksnimi težavami in posledično zdravnikom namenja zelo malo časa za obravnavo teh otrok," je opozorila.
Zidanšek je poudarila, da so potrebne sistemske rešitve. Odločevalce je pozvala, da jih čim prej implementirajo. Kot sistemski ukrep je izpostavila večje povezovanje med primarno in sekundarno ravnjo zdravstva. "Zlasti v smeri, da bi nam lahko specializanti pediatrije več pomagali," je dodala.
Burnik pa se je zavzela za zmanjšanje administrativnih obremenitev. "Včasih imamo občutek, da se polovico ambulantnega časa ukvarjamo s pacienti, polovico pa s papirji," je opozorila. Prav tako je predlagala sistemsko ureditev otroške urgence tako na ravni območja Ljubljane kot na ravni države.
Pediatra, ki sta v enoti Bežigrad dala odpoved, se bosta po besedah Zidanšek zaposlila v gospodarski družbi, kjer so pogoji dela drugačni kot v javnih zdravstvenih ustanovah, lažje pa se izposluje tudi boljše plačilo. V ZD Ljubljana kadre sicer skušajo privabiti tudi s kadrovskimi štipendijami in službenimi stanovanji po neprofitnih najemninah za deficitarne poklice, je pojasnila.
