Predlog davčnih sprememb, ki ga je v sredo uskladila vlada, je po mnenju Gospodarskega kroga nesistemski, necelovit in nedomišljen. "Ministrstvo za finance je pripravilo prvi paket davčnih sprememb, katerega cilj naj bi bilo izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva, ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje inovacij. Tega v predlaganih spremembah ne vidimo," so danes v imenu Gospodarskega kroga sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.
Vlada naj prisluhne gospodarstvu
Če želi država na področju davkov resnično pomagati gospodarstvu, naj mu prisluhne, so pozvali. "S ponujenimi 'obliži' se ne zdravi padca slovenske konkurenčnosti," so dodali.
Predlagani ukrepi, ki jih bo vlada po napovedih dokončno potrdila in poslala v obravnavo DZ v petek, so po navedbah finančnega ministrstva ciljno naravnani. V sveženj so med drugim vključili ugodnejšo davčno obravnavo za visokokvalificirane kadre v starosti do 40 let, ki bi se v Slovenijo vrnili po dveh letih dela oziroma študija v tujini ali pa so v Sloveniji zaposleni tuji državljani. V višini sedem odstotkov od bruto plače je bodo deležni pet let, če jim bo delodajalec ponudil plačo v višini vsaj dvakratnika povprečne plače.
Predvideli so tudi davčne spodbude za nagrajevanje v startupih
Po predlogu se bo trenutek nastanka obveznosti za plačilo davkov in prispevkov iz naslova dohodka iz delovnega razmerja zamaknil na poznejši datum, na primer na trenutek odsvojitve pridobljenega deleža ali prenehanja delovnega razmerja.
Še en razvojni ukrep so po navedbah ministrstva spremembe pri nagrajevanju z delnicami na način, da bi zmanjšali stroške za podjetje. Ukrep predvideva, da bo davke in prispevke za izplačilo teh nagrad plačal delojemalec in ne delodajalec, pri čemer bosta omogočena odlog ali obročno plačilo.
Spremembe tudi glede obdavčitve samostojnih podjetnikov
S predlaganimi davčnimi spremembami se posega tudi v določbe zakona o dohodnini glede obdavčitve samostojnih podjetnikov z upoštevanjem normiranih odhodkov. Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance naj bi se znižala s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50.000 na 30.000 evrov. Hkrati je za prve predvideno zvišanje meje za uveljavljanje 80-odstotnih normiranih stroškov na 60.000 evrov, za druge pa ohranitev pri 12.500 evrih.
Prav spremembe sistema normirancev so med tistimi, ki so gospodarska združenja zmotile. Obenem jih jezi npr. tudi predloga dviga DDV na sladke pijače in višjih trošarin na alkoholne pijače. Predstavniki gospodarstva medtem že nekaj časa pozivajo k celovitejšim davčnim spremembam, ki bi vključevale občutnejšo razbremenitev dela.
