Slovenija bo v času sedanjega mandata v Varnostnem svetu (2024-2025) najpomembnejšemu organu ZN predsedovala še decembra 2025. Posebni predstavnik Slovenije v Varnostnem svetu Samuel Žbogar ima izkušnje s predsedovanjem, saj je bil v času prvega mandata Slovenije v Varnostnem svetu v letih 1998 in 1999, ko je Slovenija prav tako predsedovala dvakrat, namestnik veleposlanika Danila Türka.
Predsedujoča država mora ostalim 14 članicam Varnostnega sveta na začetku predstaviti svoj program dela, ki je po Žbogarjevih besedah že usklajen, predstavili pa ga bodo v torek, ko bo imel tudi novinarsko konferenco na sedežu ZN. Že pred tem se bo Žbogar za en mesec tudi preselil v posebno pisarno predsedujočega blizu dvorane Varnostnega sveta.
Osrednji dogodek predsedovanja bo odprta razprava na visoki ravni, ki so ji slovenski diplomati dali naslov Voditeljstvo za mir, na njej pa naj bi govorili o relevantnosti Varnostnega sveta v času, ko je svet vse bolj razdeljen. Razprava bo 25. septembra, v času splošne razprave ob začetku zasedanja Generalne skupščine ZN, vodil jo bo premier Robert Golob. Poročal bo tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres, pričakuje se udeležba voditeljev večine članic Varnostnega sveta.
"Želimo se osredotočiti v prihodnost. Varnostni svet danes marsikje ni zares učinkovit. Paraliza je pri sprejemanju odločitev, resolucije se ne izvajajo, čemur smo priča v Gazi. Vsak bo lahko iz svojega regionalnega konteksta naslovil svojo konfliktno situacijo, predvsem pa vprašanje, kakšno vlogo lahko odigra Varnostni svet," je v sredo v Ljubljani dejala zunanja ministrica Tanja Fajon.
V septembru bi naj Varnostni svet predvidoma potrdil resolucijo o podaljšanju mandata posebni koordinatorki ZN za humanitarno pomoč Gazi Sigrid Kaag oziroma njenemu nasledniku ali naslednici. "Z njo sem govorila. Humanitarni položaj v Gazi je dramatičen in o tem se bomo veliko pogovarjali," je dejala Fajon in napovedala še razpravo o humanitarnih operacijah.
Ministrica bo v okviru predsedovanja sredi septembra vodila tudi razpravo o Afganistanu, na kateri bo poudarek na pravicah žensk, dan kasneje pa še redno zasedanje o izraelskih naselbinah na Zahodnem bregu. Konec septembra bo vodila še zaprto zasedanje Varnostnega sveta z voditelji držav Arabske lige.
V času predsedovanja bo najverjetneje potekalo tudi kakšno izredno zasedanje izven določenega programa, pri čemer bi mednarodno javnost zelo razveselila možnost sprejetja resolucije za potrditev morebitnega sporazuma o premirju v Gazi, o čemer pa pogajanja potekajo zunaj ZN.
Žbogar je pred kratkim v pogovoru za STA povedal, da je Varnostni svet trenutno polariziran, najbolj zaradi Ukrajine, kjer stalna članica Rusija krši ustanovno listino ZN, in Gaze, kjer se stališčem večine mednarodne skupnosti upira druga stalna članica, ZDA. Treba se bo ubadati tudi s številnimi drugimi krizami, na čelu s sudansko in drugimi v Afriki, je dodal.
Varnostni svet ima že dolga leta na dnevnem redu poleg Bližnjega vzhoda med drugim Ciper, Severno Korejo, Sirijo, Kosovo, Bosno in Hercegovino, Mjanmar in Haiti. V načrtu je še resolucija o podaljšanju sankcij v Sudanu in mandata večnacionalne misije na Haitiju.
Slovenija si bo kot predsedujoča prizadevala, da v nekatere ustaljene razprave vnese nove poglede. Redno razpravo o razmerah v Afganistanu želi usmeriti v pravice žensk, razprave o Bližnjem vzhodu pa v prihodnost, to je v čas po koncu sedanjih spopadov v izvedbo postopkov v smeri rešitve dveh držav. "Naše vodilo bo poslušati, razumeti in se pogovarjati drug z drugim," je dejala Fajon.
Po besedah ministrice bo predsedovanje potekalo ob upoštevanju treh načel, učinkovitosti, transparentnosti in spoštljivosti. Slednje je posledica vse številnejših napadov na ZN v zadnjem času.
Slovenija bo v New Yorku skušala omiliti nesoglasja vsaj na osebni ravni veleposlanikov s tako imenovanimi sofa-talks, to je neformalnimi srečanji brez agende, ki jih je pred kratkim oživila Kitajska, nadaljevala pa Rusija. Konec prvega tedna se bodo veleposlaniki sestali v prostorih rezidence slovenskega veleposlanika in se pogovarjali o težavah, ki jih vidijo.
