V civilnih iniciativah Brežic, Grosupljega, Ivančne Gorice, Kočevja, Novega mesta, Škocjana in Šentjerneja poudarjajo, da niso nestrpni do Romov, izpostavljajo tudi, da vsi Romi niso enaki, si pa želijo, da začne država reševati nekatera vprašanja. V zadnjih letih se je namreč nakopičilo ogromno težav, so poudarili na skupni novinarski konferenci v Kočevju.
Po besedah predstavnika civilne iniciative Novo mesto Silva Mesojedca nekateri na nereševanje romskih vprašanj opozarjajo že leta, do danes pa se ni veliko premaknilo. "Ne leva ne desna vlada nikoli nista pripravili primernih ukrepov, ki bi reševali položaj na terenu," je opozoril.
Zato je sedem civilnih iniciativ vladi poslalo dopis, v katerem je predstavilo dogajanje in možne rešitve. Po besedah Mesojedca pričakujejo, da se bodo s predstavniki vlade srečali najpozneje v enem mesecu, "še v septembru", v kolikor odziva ne bo, pa jim, kot je dejal, ne ostane drugega, kot da se samoorganizirajo ter začnejo s protesti "in drugimi aktivnostmi". Pri tem samoorganizacija ne pomeni, da se bodo organizirali v t. i. vaške straže, saj teh ne podpirajo. Se pa lahko zgodi, da bo te organiziral kdo drug, saj je nezadovoljstvo veliko, je opozoril.
Predstavnik civilne iniciative iz Kočevja Maksimilijan Vovk upa, da jim bo vlada prisluhnila, "saj smo prisotni na terenu in imamo ogromno predlogov, kaj bi bilo mogoče narediti". Predlagajo tudi, da DZ sprejme zakonski paket, ki ga je s podpisi volivcev v DZ vložilo 11 občin, a so ga poslanci zavrnili.
Predstavnica civilne iniciative iz Grosupljega Nataša Cingerle je predstavila težave s posameznimi Romi v naselju Smrekec. Zlasti moteče je po njenih besedah nenehno kurjenje različnih odpadkov, zaradi česar se morajo okoliški prebivalci zapirati v hiše in stanovanja, odgovorni pa ne ukrepajo. Kot je povedala, v naselju prihaja tudi do streljanja, v okolici pa do objestnih voženj, vlomov in nadlegovanja ljudi, vse brez pravih sankcij: "Že sami kriminalisti povedo, da bi moral biti ta in ta v zaporu, ampak da ni, ker so zapori prenatrpani."
V Šentjerneju imajo po besedah predstavnika tamkajšnje civilne iniciative Matjaža Strojina primer družine, ki je kupila kmetijsko zemljišče v eni od vasi in v enem mesecu na črno postavila hišo. A so po njegovih besedah inšpektorji povedali, da ne morejo narediti nič, vaščani pa so obupani, saj ne vedo, kaj narediti.
V Kočevju so se po besedah Vovka razmere nekoliko umirile, saj je policija po nedavnih dogodkih povečala svojo navzočnost: "Vendar je prebivalce strah, kaj bo čez mesec ali dva, ko bodo policisti odšli."
Opozoril je na nujo, da bi romski starši pošiljali otroke v šolo in jim tako omogočili vsaj približno enake možnosti, kot jih imajo ostali: "Veliko romskih otrok trenutno nima nobenih možnosti, da bi v življenju uspela. Njihovi starši zanje prejemajo tudi različne pomoči, ki pa jih porabijo za druge stvari."
Po oceni Bogdana Palovšnika iz Brežic je stanje slabo tudi zato, ker se ljudje ne odločajo za prijave kaznivih dejanj: "Ljudi je preprosto strah. Ob prijavi morajo podati svoje podatke, česar pa ne želijo, saj jim potem storilci grozijo."
Strojin pa je kot enega od možnih ukrepov za reševanje težav predlagal rešitev iz Velike Britanije, kjer so po njegovih besedah leta 2017 sprejeli ukrep, po katerem družine dobijo otroški dodatek le za dva otroka, za vse naslednje otroke pa zaposleni dobijo davčno olajšavo in so tako na koncu na istem, kot če bi prejemali dodatek.
