Slovenija turistične rezultate še vedno neustrezno meri s številom prihodov in prenočitev turistov. S polletno malenkostno rastjo obeh je bila kljub junijskemu padcu zadovoljna. Po teh kriterijih pa nimata nobenega razloga za zadovoljstvo edini pretežno turistični občini na Goriškem. Medtem ko je v regiji polletno število nočitev padlo za slabih 10 odstotkov, jih je bilo v občini Bovec dobrih 15, v Kobaridu pa 13 odstotkov manj. Kar polovico manj prenočitev so našteli v občini Cerkno.
Se Cerkno poslavlja od turizma?
Občina Cerkno je po številu nočitev še sedma najbolje obiskana v regiji, a na lestvicah drsi navzdol. Polletnih slabih 14 tisoč prenočitev pomeni polovico manj kot lani v tem času. Občino je ob vodni ujmi in že več kot leto dni zaprti bolnišnici Franja ter zeleni zimi skoraj brez smuke v SC Cerkno dohitela še malomarna preteklost okrog Hotela Cerkno. Ta je v čakanju ureditve prostorskih načrtov in obnove, skupaj s termami, že nekaj mesecev zaprt.
Regijsko lestvico končuje sedem občin, ki so v polletju naštele 10 tisoč nočitev (Idrija), Vipava (7241), Renče-Vogrsko (6300). Preostale tri – Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba in Kanal – so pri pol nižjih številkah. Teh šest občin kljub znatnim vlaganjem še niso turistične. V polletju so skupaj ustvarile 33.782 nočitev. To je več kot pol manj od občine Bovec. V tej je bilo junija 72.500 nočitev, lanskega junija pa 12 tisoč več.
Skoraj devetodstoten padec nočitev (69.o62) je v polletju zabeležila Nova Gorica, Ajdovščina z dobrimi 15 tisoč nočitvami pa jih je za skoraj štiri odstotke povišala.
Ob »krizi« v zgornjem Posočju Tolmin navzgor
Kobarid, ki je botroval spremembam v prid trajnosti na Soči, je ob 48.665 polletnih nočitvah pristal 13 odstotkov niže kot lani v tem času. Za 17 odstotkov manj nočitev je zabeležil junija. Junij je bil z izjemo Tolmina in Ajdovščine krepko negativen v vseh občinah. Občina Tolmin, prav tako ob Soči, je že prej rastoče število turistov letos še povečala. Do konca junija je naštela skoraj 52 tisoč nočitev oziroma 13 odstotkov več kot lani.
Morda je Tolmin dokaz, da s pestro ponudbo (glasbene nikakor ni mogoče prezreti), Soča ne more biti edini razlog za upad turistov. Bovec občuti posledice zaprtega smučišča Kanin, še bolj pa upora spremenjeni plovbi po Soči. Ob plovcih je podobno veliko razočaranje med domačini in od turizma odvisnimi podjetniki. To prizadeti posoški občini loči od občine Idrija, ki je z najvišjo parkirnino (tri evre na uro ob vikendih) s precej manj upora omejila obisk v Idrijski Beli. Gre za edino kopališče na sotočju Idrijce in Belce v občini. V tej vasi se nihče ne ukvarja s turizmom. Nasprotno, domačinom so bili obiskovalci in njihovi avtomobili odveč. Omejitev so z izgovorom na varovanje narave hitro dosegli.
Vse lepo zavito v nedorečene nosilnosti prostora
V vseh turističnih krajih, pa tudi v Idriji, pred omejitvijo naredijo študijo o nosilnosti prostora. Ta je v Beli denimo en sam vikend pokazala pretiranih več kot 600 avtomobilov na kopališču v krajinskem in Unescovem geoparku. Parkirnine poberejo okrog šest tisoč evrov na poletno sezono. To pomeni, da so število avtomobilov v vsej sezoni, brez pretiranega upora, oklestili pod raven enega vikenda.
V prav tako krajinskih parkih Strunjan in Debeli rtič ob neprimerljivo višjem obisku zaračunavajo 1,8 oziroma evro parkirnine na uro. V Unescovih Škocjanskih jamah so obisk začeli omejevati pri 200 tisoč obiskovalcih, v Postojnski jami tudi milijon obiskovalcev ne moti.
Na najnižji točki Triglavskega narodnega parka, po vodni ujmi sicer nesrečnih Tolminskih koritih, so že našteli 120 tisoč obiskovalcev ob več 100 tisoč evrih pobrane vstopnine.
V Idriji, pa tudi ob Soči, se občine rade izgovarjajo na določilo zakona o varovanju narave, da je vstopnina nezakonita, saj morajo biti naravne vrednote prosto dostopne vsem ljudem. Kar ne drži, le denar je treba vložiti nazaj v vrednote oziroma zanimivosti.
Eden od kriterijev zmogljivosti – število nočitev na občana – pove, da je v Bovcu junija prenočilo 24 turistov na občana. Na Bledu, kjer imajo ljudje turizma in turistov čez glavo, je junija na enega občana prenočilo »le« 17 turistov. Bovec je slovenski rekorder in torej super uspešen. Če govorimo o masovnem turizmu, ki naj ne bi bil smer za zeleno, menda butično Slovenijo.
