Še tri mesece imajo delodajalci čas, da sprejmejo ustrezne ukrepe glede pravice do odklopa. Ta pravica je bila uzakonjena lani novembra s sprejemom novele Zakona o delovnih razmerjih (novela ZDR-1D). Pomeni pa, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na voljo delodajalcu, hkrati pa obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice delodajalec sprejme ustrezne ukrepe.
Boljši odnosi in duševno zdravje
»Dopust je namenjen temu, da se delavci spočijejo in se vsaj enkrat na leto odklopijo od svoje službe. V praksi pa se pogosto dogaja, da med dopustom odgovarjajo na sporočila, e-pošto in klice. Posledično z dopusta pridejo enako izgoreli, pod stresom in pritiskom. Nenehna dosegljivost vpliva tudi na zanemarjanje osebnih odnosov in posledično na duševno zdravje delavcev. Zato smo pravico do odklopa vpisali v zakon, ki delodajalcem nalaga, da morajo v sodelovanju z zaposlenimi sprejeti ukrepe za zagotovitev pravice do odklopa oziroma zagotoviti, da delavci ne bodo na voljo delodajalcu, kadar so na dopustu. Delodajalci morajo te ukrepe sprejeti do 16. novembra, v nasprotnem primeru jih lahko doleti denarna kazen,« pojasnjuje državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan.
Novela Zakona o delovnih razmerjih določa, da se ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Če ti niso določeni na takšen način, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni. Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku, pred sprejetjem ukrepov pa mora delodajalec posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti. Določitev konkretnih ukrepov za ustrezno zagotovitev pravice do odklopa je tako prepuščena ureditvi v avtonomnem aktu (v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, kolektivni pogodbi ožje ravni oziroma splošnem aktu delodajalca), kjer se bodo ustrezni ukrepi določili, upoštevaje posebnosti določene dejavnosti, organizacije delovnega procesa ...
Pravica prihaja pozno
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) podobno kot Juvan pravijo, da pravica do odklopa predstavlja ključno sredstvo za ohranjanje zdravja in dobrobiti delavcev. »Ne smemo namreč prezreti, da sodobni delovni ritem in nenehna povezanost prek digitalnih kanalov lahko privedeta do prekomernega stresa, izgorelosti ter drugih zdravstvenih težav. Ravno zaradi tega sindikati pravico do odklopa zagovarjamo kot eno od ključnih pravic delavcev. Ta vključuje tako pravico do nedotakljivosti prostega časa po delavniku, med konci tedna in dopusti. Odklop naj bi omogočil delavcem, da si povrnejo energijo, ohranijo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, ter preprečil dolgoročne negativne učinke prekomernega dela.«
V zvezi s tem dodajajo, da glede na to, koliko časa je trajalo, da smo sprejeli spremembe zakona o delovnih razmerjih in tako tudi implementirali evropsko direktivo, »lahko rečemo, da pravica na papirju prihaja – pozno. Bolj kot to, pa je pomembno, kako se bo uveljavljala v praksi.«
Primeri dobrih praks
Ministrstvo za delo je na svoji spletni strani še objavilo nekaj primerov dobrih praks v prostoru Evropske unije. Med njimi je orisalo primer podjetja Volkswagen, »ki je leta 2011 uvedlo politiko, po kateri so 30 minut po koncu izmene zaposleni izklopili svoje strežnike elektronske pošte in jih ponovno zagnali 30 minut pred začetkom naslednje izmene. S to potezo se zaposlenim prepreči dostop do službene elektronske pošte zunaj delovnega časa.« Ministrstvo med drugim naniza še primer podjetja Orange France, ki je razvilo celovito politiko pravice do odklopa, vključno s posebnimi ukrepi, kot so omejitev dostopa do službene e-pošte po delovnem času, omejitev pričakovanj, da so zaposleni na voljo za klice ali sestanke zunaj delovnega časa, in s spodbujanjem prožnih oblik dela. Ostali primeri podjetij so še Daimler, AXA Francija, SAP, L'Oréal, Schneider Electric, BMW, Ikea, Vodafone Španija.
