Ali ima ministrica sploh resen namen razdeliti računalnike, se sprašuje tudi mamica šoloobveznih otrok iz Celja. Računalnika ni dobila, ker je vlogo oddala elektronsko. Medtem ko ministrica zapravlja davkoplačevalske milijone za digitalizacijo, štipendijski sklad, ki razdeljuje računalnike, zaradi tehničnih ovir sprejema samo vloge, ki so oddane na pošto! A velikega zanimanja ni – v drugem pozivu je prispelo zgolj 700 vlog. V skladišču pa na naš račun propada še okoli 10 tisoč računalnikov.
Poplavljenka Anica Volkar se je po tem, ko je ministrica za portal Preiskovalno.si javno poudarjala, da so računalniki namenjeni poplavljencem, na ministrstvo obrnila osebno. Na ministrstvu pa so ji, kot nam je povedala, rekli, »da ne pridem v poštev za računalnik. Poklicala sem jih po tistem, ko sem slišala, da so za poplavljence, a so dejali, da ne ustrezam kriterijem. Sprijaznila sem se, da nič ne bo. A ni pošteno, ko po drugi strani toliko zahtevajo od nas!« Računalnik, doda, bi potrebovala tudi za prijavo in spremljanje razdeljevanja pomoči oškodovanim v poplavah. Samohranilka, mamica dveh šolarjev iz območja Celja, ki se noče javno izpostaviti, ustreza obema pogojema ministrstva; prejema otroški dodatek iz 1. tarifnega razreda in njen mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 230,76 evra. Računalnika pa ni prejela, ker je vlogo zanj poslala z elektronsko pošto.
Prosilki so odpisali, da njeno vlogo zavračajo, ker »Uredba o upravnem poslovanju v drugem odstavku 42. člena določa, da se e-vloge obravnavajo, v kolikor prejem dokumenta na uradni elektronski naslov organa informacijski sistem za vodenje evidence dokumentarnega gradiva organa samodejno potrdi s povratnim sporočilom v elektronski obliki, ki vsebuje navedbo prejetega sporočila ali njegovo celotno vsebino, datum in čas prejema. Ker na skladu nimamo izpolnjenih tehničnih zadev, lahko sprejemamo samo vloge, ki so oddane na pošto.«
»Obtičali smo pri poštnem golobu, ko bi morale stvari že potekati elektronsko«
»V skladu z veljavno zakonodajo v Sloveniji uradni organi priznavajo elektronsko pošto kot veljavno obliko komunikacije. Elektronski naslovi uradnih organov so namenjeni sprejemanju uradnih vlog in pisanj, kar vključuje tudi dokumente, ki so bistveno zahtevnejši od moje trenutne vloge,« se čudi zavrnjena prosilka. »Moja vloga je namenjena izboljšanju opismenjevanja mladih na področju računalniških veščin, kar je cilj, ki bi moral biti v interesu vsakega naprednega in odgovornega organa. Ironično je, da prav takšna vloga, ki podpira digitalno opismenjevanje, ni bila sprejeta zaradi zavrnitve elektronskega načina oddaje.«
Skoraj vse vloge lahko državljani že nekaj let oddamo po elektronski pošti. Vloga za otroški dodatek na CSD, dovoljenje za orožje na upravni enoti, obrazci na občinah, javni razpisi ministrstev in drugo – uradni organi sprejemajo elektronsko posredovane vloge, kar kaže na splošno priznavanje te oblike komunikacije kot zakonite in ustrezne. K temu nas spodbujajo zaradi hitrejšega postopka, zmanjšanja papirologije in okoljske ozaveščenosti.
Ob našem poizvedovanju, kako je mogoče, da zavračajo vloge tudi tistih, ki ustrezajo vsem kriterijem, so si na ministrstvu Emilije Stojmenove Duh oprali roke, da nimajo s tem nič in da je za javni poziv odgovoren sklad. Iz sklada pa so dodali, da so »v procesu digitalizacije procesov«, a da javni poziv za dodelitev računalniške opreme v izposojo v letu 2024 še ni bil v tem delu tehnično podprt, da bi bilo pošto mogoče oddati elektronsko.
Dejstvo je, da bi v državnih organih, javnih zavodih morali biti prvi, ki bi stremeli za digitalizacijo in spodbujanjem državljanov k digitalnemu opismenjevanju, kot je ena od zavez ministrstva, dejansko pa sklad, ki mu je ministrica zaupala preučevanje vlog in razdeljevanje računalnikov, na vrhuncu digitalne revolucije, ko naša življenja že upravlja umetna inteligenca, nima osnovnih, avtomatiziranih mehanizmov za odzivanje po elektronski pošti. Ministrstvo, ki ima v svojem imenu zapis digitalna preobrazba, te dejansko ne izvaja. »Iz kočije smo šele stopili na motor,« se čudijo v računalniškem svetu. »Obtičali smo pri poštnem golobu, ko bi morale vse stvari že potekati elektronsko.«
Naša mamica bo za svoja šoloobvezna otroka morala kljub skromnemu proračunu sama nabaviti računalnik, čeprav jih leto dni od prvega javnega naročila še skoraj 10 tisoč propada v skladišču. Upokojenka pa do njega ni upravičena, saj nima mladoletnih otrok in ne prejema otroškega dodatka.
Dejstva, na katera smo novinarji že opozarjali
Navajamo vsa dejstva o negospodarnih ravnanjih Emilije Stojmenove Duh, na katera so na portalu Preiskovalno.si opozorili med prvimi in ki so se do zdaj potrdila kot utemeljena:
– Ob razkritju Preiskovalno.si, da je ministrica kupila 13 tisoč računalnikov za 6,5 milijona evrov, se je, kot potrjuje tudi izjava poplavljenke Volkar, sprenevedala, komu vse so namenjeni; od otrok s socialnega roba, vrtcev in šol (2887 računalnikov so prevzele srednje šole ali dijaški domovi, 50 so jih razdelili centrom za usposabljanje, delo in varstvo) do poplavljencev, čeprav so se poplave zgodile šele po naročilu (samo 39 računalnikov so razdelili prizadetim v poplavah).
– Razkrili so, da ministrica sploh ni imela pravne podlage za razdelitev računalnikov in da je vlada na čelu s premierjem Robertom Golobom to pokrila s sprejetjem zakona za nazaj.
– Prvi so postavili sum, da so se štiri podjetja (Unistar, Lancom, Acord in Gambit) na nedovoljen način kartelno dogovarjala glede posla z računalniki, ki jim je ministrstvo določilo ceno 500 evrov na kos. Izračunali smo, da je vsako od podjetij, ki je nabavilo 3250 računalnikov, pri vsakem zaslužilo okoli sto evrov. Ob zavedanju, da bi lahko ministrica izpogajala tudi količinski popust, pa ga ni!
– Po poročanju medijev nabavo in sume kartelnega dogovarjanja preiskujejo AVK, policija in KPK.
– Računsko sodišče je ugotovilo, da nakup računalnikov ni bil izveden v skladu z načeli gospodarnosti in učinkovitosti.
– Digi točke: še en ministričin posel za 6,5 milijona evrov smo pregledali in opozorili na nesmotrno porabo proračunskega denarja. Teden dni smo obiskovali točke po Ljubljani in ugotovili, da obiska skorajda ni. Po slabega pol leta je ministrica 1. aprila preprosto ukinila skoraj četrtino od 222 digi točk oziroma, kot je navajala, »mrežo ustrezno optimizirala«, saj 60 točk ni upravičilo svojega namena za izvajanje svetovanja in pomoči uporabnikom. Izračunali smo, da je vsako digi točko obiskalo skromnih 21 ljudi na mesec. Ker so digi točke odprte pet dni v tednu, je vsako obiskal en človek na dan!
– Kampanja Premisli, nato stisni za boj proti medvrstniškemu nasilju in sovražnemu govoru na spletu: strokovna javnost je ministrico pozvala k umiku plakatov v vrtcih in šolah ter na družbenih omrežjih, saj da njihova sporočilnost krepi napačna sporočila. Na ministrstvu za digitalno preobrazbo so za kampanjo porabili 160 tisoč evrov.
– Projekt Mobilni heroji: razkrili smo, da je ministrica uredila državni posel podjetju, kjer je prej delala njena študentka Tjaša Sobočan, njena najtesnejša sodelavka na ministrstvu. Že med izvedbo projekta za opismenjevanje starejših s pomočjo potujočih delavnic v kombijih pa so se na nas obračali bralci s fotografijami kombijev, ki so bili parkirani na parkiriščih v blokovskih naseljih, a brez obiskovalcev. Za projekt je do zdaj šlo že slabega pol milijona evrov.
– Poročilo Evropske komisije o stanju digitalnega desetletja je kljub ministričini in Golobovi samohvali razkrilo nazadovanje države pri krepitvi osnovnih digitalnih kompetenc prebivalstva in digitalni preobrazbi podjetij. Smo med najslabšimi v Evropi, pritrjujejo tudi v GZS. V Združenju za informatiko in telekomunikacije so analizirali letošnje poročilo in ugotovili, da je stanje za Slovenijo alarmantno. »Slovenija v zadnjih dveh letih nazaduje na področju digitalizacije in je padla pod povprečje EU – po naši oceni smo na 17. mestu! Še leta 2022 smo bili na 11. mestu, torej nad povprečjem EU ter s pozitivnim trendom. Glede na to, da na področju digitalizacije EU zaostaja za ZDA, je slovenski zaostanek za povprečjem EU toliko bolj skrb vzbujajoč,« opozarja direktor združenja, mag. Nenad Šutanovac.
– Zaradi nezanimanja državljanov za računalnike poteka že drugi javni poziv, ministrica pa na očitke o finančni polomijadi in nasedli naložbi na račun državljanov pravi, da bo računalnikov zmanjkalo, še preden bo izvedla tretji poziv. In da je vseh upravičencev celo 300 tisoč! Koga slepi? V drugem pozivu je vloge poslalo komaj 700 potencialnih upravičencev! Med prosilce v prvem dohodkovnem razredu so razdelili 495 računalnikov! Otrokom s socialnega roba so računalnike priskrbeli med epidemijo. Tudi vrtci in šole so preskrbljeni. Družine z višjimi dohodki tudi ne čakajo na zastarele računalnike iz skladišča.
– Računalniki so opremljeni z odprtokodnim operacijskim sistemom Linux Pop OS, kar je manj priljubljena izbira med uporabniki, ki so bolj navajeni na Windows. Čeprav je Linux brezplačen, se mnogim ta odločitev ne zdi ravno smotrna. V medijih so se že pojavile izpovedi ljudi, da sistem sploh ne dela!
– Računalniki že od novembra lani ležijo v skladišču, v računalniškem svetu so zastareli, garancija večini poteče novembra. Zaradi revolucionarnega napredka v digitalnem svetu bo 6,5 milijona evrov vreden vložek državljanov Slovenije že čez dve leti pristal na smetišču zgodovine. Za skladiščenje pa od novembra plačujemo še okoli 2500 evrov na mesec.
– Ministrstvo za digitalno preobrazbo v času svojega obstoja še ni poskrbelo za zamenjavo nedelujočega in nepovezanega informacijskega sistema med organi v državni upravi. Zato ljudje še vedno čakajo na odločbe o oskrbovanem družinskem članu v sklopu dolgotrajne oskrbe. V zdravstvu še kar čakamo na enotni e-karton, ki bi bolnikom in zdravnikom olajšal nepotrebno papirologijo in prenašanje dokumentacije od enega do drugega specialista. Državni organi trošijo milijone za vzdrževanje informacijskih sistemov, ki so med seboj nekompatibilni. V šolah še ni predmeta računalništvo, čeprav novodobne generacije odraščajo s telefoni in tablicami v rokah ter so digitalno bolj pismene od starejših.
– Ker ministrica uživa neomajno podporo svojega šefa stranke in predsednika vlade Roberta Goloba – ta ji je zaradi negospodarnega nakupa že večkrat pokril hrbet –, očitno lahko z našim denarjem počne, kar hoče: izvaja negospodarne projekte, omogoča državne posle prijateljicam, javni denar na službenih poteh zapravlja za mondene hotele in restavracije, potuje po svetu ter se udeležuje srečanj, na katerih razpravlja o umetni inteligenci, medtem ko doma ne deluje nekaj tako osnovnega in samoumevnega, kot je elektronska povratnica. V Mariboru sestavljajo že drugi superračunalnik, v Ljubljani pa ne gre brez poštarja. Politiki so odstopili že zaradi ukradenega sendviča za tri evre, državljani pa naj bi pogoltnili zapravljenih 6,5 milijona evrov?! Kaj še zadržuje predsednika Roberta Goloba, da ščiti potratno in povsem nekompetentno ministrico?
