Češki lastnik Alpine, ki jo je država prodala pred dvema letoma, ima pri odločitvah o odpuščanju in selitvi proizvodnje povsem proste roke.
Zdaj že nekdanja DUTB, bolj znana kot slaba banka, namreč od kupca žirovske tovarne obutve ni ne zahtevala ne prejela nobenih zavez, ki bi ga pri tem omejevale. Za to je odgovorno nekdanje vodstvo DUTB, natančneje predsednik upravnega odbora Franci Matoz, ki je bil v času prejšnje vlade eden najvplivnejših ljudi v državi. Matoz se je ob podpisu kupoprodajne pogodbe celo javno pohvalil, da so »od kupca zahtevali zaveze o ohranitvi blagovne znamke, proizvodnje v Žireh, predvsem pa ohranitev zaposlenih«.
Toda to po naših informacijah ne drži. Takšnih zavez v pogodbi ni. Šlo je očitno zgolj za neformalne zaveze oziroma obljube, s katerimi so Čehi pred nakupom pomirili predstavnike zaposlenih v Alpini. In včerajšnji odziv Matoza na to: »Za vsa vprašanja v tej zvezi se obrnite na SDH (pravnega naslednika DUTB, op. p.).«
Kaj vse so obljubljali Čehi
Kot je znano, je Alpina maja 2022 končala v rokah češkega podjetja K&H. Obvladuje jo češki poslovnež František Pivoda, ki je pri nakupu združil moči z Romanom Vyvodo. »Želimo stabilizirati poslovanje podjetja, se osredotočiti na povečanje prodaje in okrepiti blagovno znamko na trgih po svetu,« je takrat povedal Pivoda. Napovedal je vlaganja, ki naj bi najprej podpirala povečanje prodaje, nato pa še izboljšanje proizvodnih zmogljivosti.
To naj bi bil tudi eden od razlogov, zakaj so na DUTB izbrali Čehe. »Ne le zaradi najvišje finančne ponudbe, temveč tudi zaradi izdelane strategije razvoja družbe Alpina v prihodnje,« so poudarili takrat. Od Čehov naj bi za 100-odstotni lastniški delež v Alpini prejeli 20 milijonov evrov kupnine, kar je še vedno manj od tega, kar je država pred tem porabila za reševanje družbe.
»Šele čez kakšno leto ali dve pa bo jasno, ali s svojimi zavezami mislijo resno,« je bil takrat skeptičen predsednik sveta delavcev Alpine Jure Krvina, ki podrobnosti iz kupoprodajne pogodbe ni poznal. »Je pa razumljivo, da ostajamo nezaupljivi, ne le zaradi novega lastnika, o katerem doslej nismo vedeli nič, ampak tudi zaradi vsega, kar se je z Alpino dogajalo v preteklosti. Najedli smo se že lepih besed.«
Sedaj se je izkazalo, da so bili strahovi upravičeni. Alpina zaradi visokega upada naročil in slabih rezultatov del proizvodnje iz Slovenije seli v Bosno in Hercegovino (BiH). Do konca leta naj bi brez dela ostalo okoli 60 od 350 zaposlenih v Sloveniji. To naj bi jim omogočilo proizvodnjo čevljev po bolj konkurenčnih cenah.
Predstavniki Alpine so na ministrstvu za gospodarstvo poizvedovali tudi o možnosti pridobitve državne pomoči. Kot smo razkrili, so bili tam sredi julija letos. Zanimali so se za mehanizem pomoči, namenjen podjetjem, katerih propad bi povzročil velike socialne težave v državi oziroma določeni regiji.
Na mizi ponudbi Elana in avstrijskega velikana, izbrali Čehe brez denarja
Že ob prodaji Alpine so se pojavljali dvomi v ustreznost češkega kupca. Ta namreč nima povezave z dejavnostjo, s katero se ukvarja žirovska družba, ampak je usmerjen v nepremičnine, čiščenje odpadnih voda, zagotavljanje gradbenih materialov in dobavo ter servisiranje določenih industrijskih strojev.
V DUTB, kjer so ves čas poudarjali, da za Alpino iščejo strateškega lastnika, so medtem dejansko imeli dve takšni ponudbi. Prvo je oddal begunjski Elan, ki je v lasti sklada KJK in je v zadnjih dveh letih ustvaril rekordne rezultate. Zaposluje tudi več ljudi kot kadarkoli prej. Drugi interesent je bil svetovno znani avstrijski proizvajalec športne opreme in tekstila Head. Kljub temu so na DUTB izbrali višjo ponudbo Čehov. Ti tudi niso imeli lastnih sredstev za prevzem, ampak so si jih izposodili. Pri J&T banki so najeli 15-milijonsko posojilo in kot zavarovanje zastavili Alpino.
Zato je toliko bolj nerazumljivo, zakaj na DUTB, ki je bila v državni lasti, s kupcem niso izpogajali zavez glede ohranitve blagovne znamke in števila zaposlenih ter proizvodnje v Sloveniji. To je bilo v preteklosti pogosta praksa, še posebej pri prodaje industrijskih podjetij. Tovrstne zaveze so bile v primeru domžalskega Heliosa, ki ga je leta 2013 kupil avstrijski holding Ring. Leto dni pozneje so na enak način iskali tudi novega lastnika za Cinkarno Celje, ki pa na koncu ni bila prodana.
V času, ko je bila izpeljana prodaja Alpine, so bili sicer izvršni direktorji DUTB Matej Pirc, Andrej Lazar in Kristina Šteblaj.
SDH brez komentarja
Na DUTB bi se morali prižgati alarm že konec leta 2022, manj kot tri mesece po uradni spremembi lastništva. Takrat je namreč Alpina dobila novega lastnika. Podjetje K&H ga je prodalo podjetju Alpina Investment Praha, ki je postalo tudi največji upnik Alpine. Nanj so namreč Čehi prenesli 28-milijonsko posojilo, ki so ga odkupili od DUTB. Zdaj je to tudi eden od razlogov za slab rezultat Alpine. Samo za obresti je šlo lani okoli 750.000 evrov, družba pa je imela nekaj manj kot 1,7 milijona evrov izgube. Na SDH odločitve Alpine, da bo del proizvodnje preselila v BiH, prišlo pa bo tudi do odpuščanja, ne komentirajo.
»Posameznih aktivnosti in podrobnosti, ki jih SDH izvaja z namenom poplačila terjatev, ki so v portfelju SDH, ne moremo razkrivati. To velja tudi za družbo Alpina,« so pojasnili. Niso nam želeli razkriti vsebine kupoprodajne pogodbe. Zanimalo nas je namreč, zakaj je Matoz ob njenem podpisu govoril o zavezah, če teh dejansko ni. »Skladno s prodajno pogodbo ne kupec ne prodajalec ne smeta razkrivati informacij o družbi ali prodajnem postopku,« so dejali. Medtem že več kot teden dni zaman čakamo na pojasnila iz Alpine.
