Andreja Leški je v kategoriji do 63 kg osvojila zlato olimpijsko medaljo. Sedemindvajsetletnica je v finalu z iponom premagala Mehičanko Prisco Awiti Alcaraz. Slovenski judo je po današnji zmagi Andreje Leški slavil medaljo že na šestih zaporednih olimpijskih igrah. Serijo je pred 20 leti v Atenah začela Urška Žolnir, ki tokrat v Parizu sodeluje pri projektu Slovenske hiše.
"Neverjetno, to je pravljica. Presrečna sem, že v dvorani nisem vedela, kam se obrniti in s kom to proslaviti. Od veselja me razganja," je dejala v izjavi za slovenske medije. "Moj cilj je bil v vseh petih bojih startati na polno. Zdaj pa bom proslavila to zmago z vsemi, ki so tu," je za uradni prenos dejala članica Bežigrada.
Leški je glede slovenskih uspehov v judu poudarila, da je "to nov zgodovinski dan za slovenski judo v kategoriji do 63 kilogramov. Zelo sem vesela."
Zmaga z iponom!
V finalu se je Leški pomerila z 28-letno Mehičanko Awiti Alcaraz, ki se je rodila in učila juda v Angliji, od koder prihaja njena mama. Za Mehiko nastopa šele od leta 2018. Edini medsebojni dvoboj doslej je dobila Mehičanka, ki je bila boljša lani v polfinalu grand slama v Taškentu. Leški je bila močnejša in je Sloveniji priborila prvo medaljo na letošnjih igrah v Parizu. Sedemindvajsetletnica je Mehičanko premagala z iponom.
Tako kot v dveh dvobojih pred tem je Koprčanka tudi v finalu preobrnila zaostanek. Mehičanki, ki je odločno krenila v boj, je namreč že po 25 sekundah uspel vazari. Že ob naslednjem prijemu se je Slovenka znova reševala, uspelo se ji je izviti. A vse to ni zmedlo Leški, po 1:44 minute dvoboja je sledila hitra akcija Slovenke in 10-sekundni prijem na tleh za zmagoviti ipon.
"Najprej moraš verjeti"
"Vse skupaj je noro. Po mojem še nisem čisto dojel, ker je to res nekaj izjemnega zame osebno, za Andrejo, za vse," je povedal njen trener Luka Kuralt in dodal, da sta skupaj z varovanko verjela, da lahko pride do odmevnega izida. "Če ne verjameš, se tega ne da doseči. Najprej moraš verjeti, potem sledi tudi takšen uspeh."
Poudaril je, da sta kljub pomembnosti, ki jo tekmovanju daje pridevnik olimpijski, vadila po običajnem procesu z dvema treningoma na dan, posvečenima kondiciji, moči in samemu judu. "Ne bi rekel, da je bilo kaj posebnega v pripravah. Odkar sem postal njen trener, sem vedel, kaj je njen ultimativni cilj. Nekako je šlo vse v pravo smer," je še povedal Kuralt in priznal, da je bilo na trenutke stresno.
