O vladnih izhodiščih za pokojninsko reformo je po neformalnem srečanju vlade s socialnimi partnerji zdaj že več znanega. Čeprav je vlada izhodišča potrdila že aprila, je takrat minister za delo Luka Mesec zelo malo povedal o predlaganih rešitvah. Zagotovil je le, da bo tudi v prihodnje 40 let dela dovolj za upokojitev. Pogajanja v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) med vlado, delodajalci in sindikati naj bi po skoraj letu dni brez socialnega dialoga ponovno stekla še pred poletnimi počitnicami, predvidoma 12. julija.
Staršem samo še višji odmerni odstotek?
Kot je povedal državni sekretar na ministrstvu Igor Feketija, bo zanje na voljo vsaj šest mesecev, morda tudi več. Tako sprejetja pokojninske reforme še ni pričakovati v letošnjem letu, ampak v prvi polovici prihodnjega. Ob tem vladna stran tudi zagotavlja, da se bo večina sprememb začela uveljavljati šele po letu 2028, in to postopoma. To naj bi veljalo tudi za dvig upokojitvene starosti na 62 let za tiste, ki pri 60 letih še ne bi imeli 40 let pokojninske dobe, in na 67 let za tiste, ki te dobe še ne bi dosegli pri 65 letih. Zvišanje starosti bi se začelo postopoma uvajati šele od leta 2028, in sicer za tri mesece na leto. Tako bi starost 67 let začela veljati šele leta 2035. Pri dvigu upokojitvene starosti bo tekla razprava tudi o tem, ali bo še mogoče znižati starost ob upokojitvi na račun skrbi za otroke, kot to velja zdaj. Bolj kot za ohranitev bonusa za starše se vlada zavzema za možnost višjega odmernega odstotka, ki bi ga ohranili za starše, ki so izkoristili starševski dopust za nego otroka.
Sicer bo za izpolnitev pogojev še vedno mogoče leta dokupiti, a ne več pet, kot velja zdaj, temveč največ tri. In kot je nakazano v izhodiščih, bodo razpravljali tudi o višini dokupa. Zdaj je treba za dokup enega leta odšteti slabo četrtino letne bruto plače zavarovanca ali najmanj 6404 evre. Povprečni znesek dokupa v letu 2022 je bil po podatkih Zpiza 12.197 evrov, dokupov pa je bilo 70. Povprečno so si zavarovanci dokupili 1,9 leta.
Predvsem usklajevanje pokojnin z inflacijo
Vlada v izhodiščih še predlaga, da bi se po novem za izračun pokojninske osnove upoštevalo daljše referenčno obdobje. Namesto sedanjih 24 najboljših let vseh 40 let, z možnostjo, da se pet katerihkoli najslabših let izvzame. Tudi ta sprememba bi se začela uvajati postopoma šele leta 2028 in bi šele čez osem let, torej prav tako leta 2035, v celoti začela veljati. Ob tem Feketija pojasnjuje, da to ne bo vplivalo na višino pokojnine tistih upokojencev, ki že zdaj dobivajo najnižje pokojnine. Bolj se bo poznalo tistim, ki imajo višje plače in vse karierno obdobje niso imeli enako visokih plač. Za te bo upoštevanje daljšega obdobja za izračun pokojnine seveda pomenilo nižjo pokojnino. Zato je po njegovem najpomembnejše, da se ta sprememba uvaja skupaj z višjim odmernim odstotkom, ki vsaj kompenzira potencialno znižanje zaradi daljšega referenčnega obdobja, če ne še nekaj doda. Zato je v izhodiščih tudi predlog za dvig odmernega odstotka s 63,5 na 65,5 odstotka za 40 let pokojninske dobe. Odmerni odstotek za 15 let dobe bi znašal 30 odstotkov (v letu 2026), odmerni odstotek za polno pokojninsko dobo pa bi se začel zviševati leta 2028, in sicer za 0,25 odstotne točke letno, in bi leta 2035 dosegel 65,5 odstotka. Dvig odmernega odstotka bi torej potekal sočasno z dvigom starostne meje za upokojitev.
Spremembe se obetajo tudi pri usklajevanju pokojnin. Veljavna ureditev določa, da se pokojnine usklajujejo enkrat letno, in sicer v višini 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in za 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih stroškov. Namen usklajevanja pokojnin je v ohranjanju višine pravice in s tem v zagotavljanju socialne varnosti upokojencev, hkrati pa ima usklajevanje pokojnin zelo velik vpliv na višino potrebnih sredstev državnega proračuna, namenjenih za pokrivanje pravic, ki se izplačujejo iz pokojninske blagajne. Vlada je v izhodiščih upoštevala oba vidika in predlaga, da bi se pokojnine v večji meri usklajevale z rastjo inflacije in manj z rastjo povprečne bruto plače. Tudi to razmerje naj bi se spreminjalo postopoma, in sicer tako, da bi se vsaki dve leti delež rasti plač v formuli usklajevanja znižal za deset odstotnih točk, dokler v letu 2033 ne doseže 20/80, kjer ostane do leta 2035.
Spremembe tudi pri letnem dodatku
Ker so samski upokojenke in upokojenci med najranljivejšimi skupinami, z najvišjo stopnjo tveganja revščine, vlada predlaga tudi dvig vdovskih (in družinskih) pokojnin s 70 na 80 odstotkov. Tak dvig posledično vpliva na izračun dela vdovske pokojnine. Zaradi dviga vdovskih pokojnin na 80 odstotkov bodo lahko nekateri prejemniki dela vdovske pokojnine namesto dela vdovske pokojnine in svoje pokojnine prejeli vdovsko pokojnino, saj bo ta zanje ugodnejša, ocenjujejo.
Tudi pri izplačilu letnega dodatka se obetajo spremembe. V zadnjih letih se je letni dodatek izplačeval v petih različnih zneskih, čeprav pokojninski zakon določa le dva. Vlada zdaj predlaga, da bi se letni dodatek določil po linearni funkciji. Določitev letnega dodatka na ta način bi zagotavljala, da ne bo večjih razlik med višinami letnih dodatkov, ki jih prejemajo upokojenci s podobno visoko pokojnino.
Prvi odzivi socialnih partnerjev so za zdaj bolj zadržani. Delodajalci nimajo večjih pripomb, kar zadeva zvišanje upokojitvene starosti in izračun pokojnin, bolj občutljiv je zanje predlog o izenačevanju prispevnih stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj menijo, da prostora za dodatne obremenitve gospodarstva ni. Vlada namreč tudi predlaga, da bi se od leta 2026 do 2034 postopoma povišala prispevna stopnja delodajalca ter znižala prispevna stopnja zavarovanca, pri čemer bi bila skupna prispevna stopnja višja od obstoječe, in sicer bi znašala 26 odstotkov (zdaj 24,35 odstotka). Nižja prispevna stopnja za zavarovance bi pomenila tudi nekoliko višje neto plače.
