Nadležna

Kopalce je na naših plažah pričakala sluz

Jan Klokočovnik
19. 6. 2024, 05.55
Deli članek:

Nekateri kopalci so bili neprijetno presenečeni, ko so jih na istrskih plažah konec prejšnjega tedna pričakale velike zaplate sluzi. Gladina morja se je v piranskem mandraču skoraj povsem obarvala v rumenorjavo, podobno je bilo v Kopru, velike zaplate sluzi so opazili tudi v Ankaranu.

Alenka Penjak
Nič kaj prijeten pogled

»Sluz tvorijo polisaharidi, ki iz stopljenega stanja preidejo v trdno stanje. Sprva so to manjši skupki, trakci in nitke, ki pa se lahko združijo v sluzaste skupke, makroagregate, in plahte,« nam sluzenje morja oriše biolog dr. Borut Mavrič, vodja Morske biološke postaje Piran. Čeprav je sluz nadležna – kopalcem se lepi na kožo, lase in kopalke, ribičem pa obteži in umaže mreže –, pa za ljudi ni nevarna, pove Mavrič.

Težave nastanejo, ko začne sluz razpadati in se usede na morsko dno, kar povzroči pomanjkanje kisika (hipoksijo) za organizme, ki živijo na dnu. Popolno pomanjkanje kisika (anoksija) bi lahko na dnu povzročilo resno ekološko škodo in pomor morskih organizmov, opozarja Mavrič. »Sluz se usede na morsko dno, tam se razgrajuje, voda pa v tej plasti preneha cirkulirati. Ker ni menjave vode, se poveča poraba kisika,« ponazori.

Alenka Penjak
Sluz se kopalcem lepi na kožo, lase in kopalke.

Morski organizmi se umikajo z dna

Sluzenje morja se je v slovenski Istri iznenada pojavilo prejšnji teden, biologi Morske biološke postaje Piran pa so ga zaznali na površini, v vodnem stolpcu in na morskem dnu. Mavrič se je s pojavom srečal v četrtek, ko se je odpravil na rutinski potop. »Sluzenja na površini takrat niti nisem opazil. Na globini med dvema in osmimi metri pa je bilo sluzi veliko, tako v vodnem stolpcu kot na dnu,« pove Mavrič, ki je takrat še opazil, da se nekateri morski organizmi zaradi pomanjkanja kisika umikajo z dna v višje dele. Tako je posnel fotografijo morske kumare, ki je zlezla na vrh lupine poginulega leščurja.

Borut Mavrič
Težave nastanejo, ko začne sluz razpadati in se usede na morsko dno, kar povzroči pomanjkanje kisika za organizme, ki živijo na dnu.

Tudi rebrač je več kot prejšnja leta

»Tako intenzivnega sluzenja morja sicer že dolgo nismo zaznali,« je zaskrbljen Mavrič. Sprožilec sluzenja sta najbrž bistveno manjša slanost morja in vnos večje količine trdnih delcev. »Letos je bilo veliko dežja, reke, kot sta Soča in Pad, pa so redno poplavljale. Te vodne mase k nam prihajajo v glavnem z italijanske strani, letos pa smo jih zaznali precej več kot lani in predlani,« še pove in doda, da lahko v poletnih mesecih bržkone pričakujemo visoke temperature morja, saj se morje v zimskih mesecih ni kaj dosti ohladilo. Pretirano visoke temperature pa za morje prinašajo kup negativnih posledic. V zadnjem tednu so biologi opazili tudi rebrače (meduzam podobne morske živali, ki sicer kopalcev ne ožgejo), ki so v večjem številu običajno prisotne avgusta.